Red belega leva

Kot so sporočili iz Pahorjevega kabineta, si je slovenski predsednik čast, dodeljeno prav na vrhuncu boja za drugi mandat, prislužil z »zaslugami za poglobitev in izboljšanje slovensko-čeških odnosov in za izjemne zasluge za Češko republiko«. Priznanje mu je izročil češki predsednik Miloš Zeman, ki je priložnost izkoristil, da se je Pahorju zahvalil za »njegovo pobudo za stabilizacijo Zahodnega Balkana in mir v Evropski uniji«.

Pahor in Zeman se sicer poznata že več kot 20 let, oba pa veljata za populista, ki več pozornosti kot politiki namenjata krepitvi svoje javne podobe. Pahor to počne zlasti z izkoriščanjem trženjskega potenciala družabnih omrežij, ki jih redno zasipa s selfiji, starejši Zeman pa raje dviguje prah s kontroverznimi izjavami in šerifovskimi dejanji. Kot smo pisali že v prejšnji Mladini, je češki predsednik v Evropi znan predvsem po skrajnih stališčih do beguncev muslimanske vere in novinarjev, ki si drznejo kritizirati njegove izpade; tako je nedavno na novinarski konferenci pred češkimi parlamentarnimi volitvami – na katerih je zmagal njegov zaveznik, »češki Trump« Andrej Babiš – zbranim predstavnikom medijev žugal z repliko jurišne puške kalašnikov.

Zemanovemu srdu niso ušli niti nič krivi in nič dolžni vegetarijanci in abstinenti, ki so se odpovedali alkoholu, za katere je dejal, da si zaslužijo smrt. Pri čemer – kot pravi dedec! – seveda ne skriva, da rad poje kakšno krvavico in jo poplakne z becherovko ali dvema.

Medsebojna naklonjenost češkega in slovenskega predsednika je kljub razliki v formi, s katero privabljata volivce in volivke, razumljiva. Sta različna obraza istega trenda antipolitičnih politikov, ki razočaranje ljudi s poenostavljanjem in celo parodiranjem javne razprave preusmerjata sebi v prid.

Zeman pa še zdaleč ni edini državniški »šerif«, s katerim se je Pahor dobro ujel; med mandatom je slovenski predsednik kljub pomislekom civilne družbe gostil turškega avtokrata Recepa Erdogana in madžarskega voditelja Viktorja Orbana, še ko je bil predsednik vlade, pa je javnost razburjal z bratenjem z zdaj že pokojnim libijskim diktatorjem Moamerjem Gadafijem. Tudi ta se je v zgodovino zapisal kot prejemnik češkega priznanja, ki ga je zdaj dobil Borut Pahor. Poleg njiju so red belega leva, ki ga Čehi podeljujejo od leta 1922, dobili med drugim še Josif Stalin, Tito, iranski šah Reza Pahlavi, sirski predsednik Hafiz Al Asad pa Jaser Arafat, Nicolae Ceausescu, François Mitterrand, Vaclav Havel in Bill Clinton.

»Seznam je v veliki meri odraz političnega razvoja države in njene zunanjepolitične usmeritve. Število diktatorjev, kriminalcev in teroristov je presenetljivo visoko,« so ob objavi celotnega seznama na strani Češkega društva za odlikovanja dodali avtorji zapisa. Letos sta poleg Pahorja najvišje češko odlikovanje prejela še dunajski župan Michael Häupl in nekdanji nemški kancler, danes pa uslužbenec ruskega naftnega velikana Rosneft, Gerhard Schröder.