Opustimo premikanje ure

Zdi se, da se v Evropi ustvarja kritična masa ljudi, ki jim je dovolj vsakoletnega dvakratnega premikanja urnih kazalcev. V številnih evropskih državah potekajo akcije zbiranja podpisov v podporo končanju te prakse. Na Finskem so jih recimo zbrali že več kot 70 tisoč, pristojni odbor finskega parlamenta pa je prejšnji teden vladi naročil, naj si na ravni EU dejavno prizadeva za odpravo premikanja ure.

Kritična masa se ustvarja tudi v evropskem parlamentu. Skupina več deset evroposlancev je prejšnji teden predstavila pobudo v zvezi s tem. Za glavnega pobudnika, češkega evroposlanca Pavla Svobodo, je premikanje ure »nekoristna in škodljiva navada, ki se ji bomo v prihodnje smejali kot ostanku preteklosti«. Napoveduje, da bo evropski parlament o tem vprašanju glasoval še pred koncem letošnjega leta.

Pobudo podpirata tudi slovenska evroposlanca Romana Tomc in Igor Šoltes. »Vse raziskave kažejo, da pozitivnih učinkov premika ure ni, je pa vrsta negativnih: motnje spanja in koncentracije, slabo razpoloženje, več depresije. Povečano je tudi število poškodb na delovnem mestu in več je prometnih nesreč,« je Šoltes zapisal na Facebooku.

Veliko bo odvisno od evropske komisije, ki je z direktivo iz leta 2001 uvedla zdaj veljavni režim, vprašanje premikanja ure pa sodi v pristojnost komisarke za promet Violete Bulc. Ta pobudi izrecno ne nasprotuje. »Komisija trenutno preučuje vprašanje poletnega časa na podlagi vseh razpoložljivih dokazov, seznanjeni pa smo tudi z vsemi državljanskimi pobudami na tem področju.« A kot poudarja, bo za takšne reforme potrebna široka podpora evropskega parlamenta in držav članic. »Če bi se v prihodnosti odločili za ustavitev spreminjanja časa, bi za to bila potrebna uskladitev časa v vseh državah članicah z namenom, da bi preprečili morebitne motnje.« Ohranitev usklajenosti med državami članicami je po njenem mnenju ključna za nemoteno delovanje notranjega trga.

Za spremembo mora biti doseženo široko soglasje. Velika večina ljudi se sicer načeloma strinja, da je prestavljanje ure moteče, a številnim je poletni čas, ki nam podari dodatno večerno uro sončne svetlobe, zelo pri srcu. Naš »pravi« čas pa je zimski čas, torej bi se z opustitvijo premikanja ure morali odreči daljšim poletnim večerom, ki imajo dokazano koristne učinke na povečanje obsega rekreacije in zmanjšanje števila prometnih nesreč. Tega se zaveda tudi evroposlanec Pavel Svoboda. »Lahko se pogovorimo tudi o tem, da bi vse leto ostali pri poletnem času, če je večina bolj naklonjena tej rešitvi,« je zapisal na spletnem portalu NewEurope. »Naš edini namen je končati premikanje ure.«

Težava je v tem, da ohranitev poletnega časa pozimi pomeni eno uro kasnejše svitanje. Že številni slovenski otroci bi se v šolo odpravljali še v temi, v severnejših delih Evrope pa bi se v tem primeru zdanilo šele okoli devetih zjutraj. Soglasja ne bo mogoče doseči tako preprosto, kot je videti na prvi pogled.