Simič v Odmevih: ne grešnik, davčna avtoriteta

Očitno je nacionalka ugodila moji včerajšnji prošnji in v svoje Odmeve res povabila slovensko zvezdo davčnih oaz iz Rajskih dokumentov, Ivana Simiča

Ne, ni bilo Slavka Bobovnika, to vlogo je prevzela Rosvita Pesek. In ko smo že pričakovali, da se bo moral Simič kot lastnik podjetij v davčnih oazah zagovarjati zaradi dejstva, da odpira svoja podjetja v davčnih oazah zaradi manjših davkov, se je vse obrnilo na glavo.

TV Slovenija ga je skozi večino pogovora obravnavala in uporabila kot davčnega svetovalca in eksperta, ki morda celo podobno prakso svetuje drugim slovenskim podjetjem, na koncu pa stvar zabelila že skorajda z razpravo o moralnih avtoritetah.

Razumi, kdor more! Res imamo veliko težavo: ali se bomo na ravni javnega interesa in končno javnega servisa končno le strinjali, da je takšno postopanje najmanj moralno in končno z vidika javnih financ vredno prezira, ali ga bomo na veliko tolerirali?

Simič je bil včeraj nesporni zmagovalec Odmevov. Peskova niti ni poskušala s tem, da bi njegove plehke izgovore nevtralizirala – tako ji je lahko mirno razlagal, da ima podjetje na Cipru zato, ker se je tja zatekel zaradi medijske gonje nad sabo. Celo potožil ji je, da se mu podjetje tam ne splača (»Ko vse to sešteješ, se račun ne izide«), a tudi logične poizvedbe, čemu potem tam vztraja, nismo slišali.

In če odmislim prvo vprašanje, se je v nadaljevanju Simič takoj prelevil v davčnega strokovnjaka, ne po svoji izbiri. Nenadoma v studiu Odmevov ni bil več kot nekdo, ki izvaja najmanj finančno in moralno sporna dejanja, temveč mu je treba prisluhniti kot avtoriteti.

»V čem je kavelj Malte? Kaj imajo oni ugodneje od nas?,« je zanimalo voditeljico. In Simič ji je hitel stresati razlage: »Zanimiva je za letala,« je dejal in naštel še druge davčne ugodnosti.

»Kako si vi razlagate to silno željo v EU, da vse poenoti, ne pa o enaki davčni zakonodaji?« je radovedno nadaljevala Peskova in ga znova interpelirala v strokovnjaka, ki bo javnosti pojasnil, kar jo zanima glede domače davčne politike.

Tretje v nizu vprašanj je bilo: »Kaj bi za vaše delo pomenilo, če bi v EU vzpostavili register dejanskega lastništva podjetij?« Četrto je zadevalo izterjavo dolga: »Slovenci dolgujemo državi dobro milijardo evrov… Se bo dolg kaj zmanjšal?« Peto je bilo že izrecno naslovljeno kot prošnja: »Za kratek komentar bi vas še prosila: število prijavljenih računov …. Nekaj se vendarle premika.«

Po tistem, ko je postalo jasno, da Simič v studiu ni kot nekdo, ki ga sumimo nezakonitih utaj, temveč kot izkušeni prodajalec davčnih nasvetov, smo na koncu vendarle upali na preboj.

Po tistem, ko je postalo jasno, da Simič v studiu ni kot nekdo, ki ga sumimo nezakonitih utaj, temveč kot izkušeni prodajalec davčnih nasvetov, smo na koncu vendarle upali na preboj. Zvenelo je obetavno, Peskova je nakazala, da končuje pogovor in navrgla:

»Še en kratek komentar: če je nekaj zakonito, še ni moralno pravilno, pravijo preiskovalni novinarji.«

Hja, Simič se ni dal, v hipu se je prelevil iz davčne avtoritete v moralno. Takšne odlične priložnosti, kot jo je dobil, kot spreten komunikator ni želel zamuditi. In je navrgel nekaj floskul, povezanih z največjimi gospodarskimi aferami v Sloveniji, ki so, seveda, bile takoj videti bistveno večja težava od njegovih podjetij na Cipru in Deviških otokih.

Zaključek: slovensko novinarstvo ima resnično gromozanski problem. Na eni strani želi imeti preiskovalne novinarje, celo ponosno je na njihovo udeležbo, ko gre za mednarodne konzorcije, na drugi pa ima takšne, ki uspevajo v še istem dnevu, v hipu in povsem nonšalantno njihova razkritja sesuti. Se iz njih norčevati.

Res bi bil čas, da se društvo novinarjev pri nas odloči, kaj od tega dvojega bo trpelo. Nekaj je narobe, bodisi s prvim ali drugim.

Zapis je bil prvotno objavljen na blogu In Medias Res.