Je vampirje svetu res dal Valvasor?

Ameriški umetnostni zgodovinar o prvi omembi vampirjev

»Ta slovenski pisatelj iz 17. stoletja je svetu dal vampirje« se je glasil naslov članka v časniku Observer, ki ga je pred dobrim tednom napisal v Sloveniji živeči profesor umetnostne zgodovine, avtor uspešnic in kolumnist Noah Charney, sicer Američan. Pisatelj iz 17. stoletja, o katerem je pisal, je Janez Vajkard Valvasor, zgodovinar, kartograf in plemič, ki je živel med letoma 1641 in 1693, njegovo najbolj znano delo pa je Slava vojvodine Kranjske. Ta velja za eno od najpomembnejših del na Slovenskem, čeprav je napisana v nemškem jeziku, da bi bila dostopna čim širšemu takratnemu bralstvu. Njen namen je bil prikazati življenje na območju današnje Slovenije ob koncu 17. stoletja in tako deželo predstaviti tujcem. Gre za obsežno delo z več kot 3500 stranmi in več kot 500 bakrorezi, ki jih je napravil sam Valvasor.

Manj znano pa je, da naj bi bil Valvasor svet seznanil tudi z vampirji. Je to res? Noah Charney trdi, da je vampirje v popularni kulturi in folklori natančno raziskoval v knjigah in na spletu in da nikjer ni našel starejše omembe njihovega imena v tiskanem delu, kot je tista v Valvasorjevi Slavi. »Na začetku 17. stoletja v avstrijskih zapisih beremo, da imajo Srbi navado še enkrat ubijati trupla, za katera sumijo, da so vampirji. Vampirjem podobna bitja obstajajo v različnih kulturah in starodavnih mitih, vendar je bil po mojih raziskavah Valvasor leta 1689 prvi, ki je v tiskani knjigi vampirske zgodbe dokumentiral kot zgodovinsko dejstvo,« pojasnjuje Charney in dodaja, da so vampirje omenjali predvsem v srednji in vzhodni Evropi, kjer je bilo knjig dosti manj kot denimo v Nemčiji in Italiji, kjer se je tiskalo največ knjig.

Noah Charney trdi, da je vampirje v popularni kulturi in folklori natančno raziskoval v knjigah in na spletu in da nikjer ni našel starejše omembe njihovega imena v tiskanem delu, kot je tista v Valvasorjevi Slavi.

Charney te dni piše knjigo o Valvasorju, saj je med raziskovanjem ugotovil, da ga v angleško govorečih državah pozna le redkokdo, kar je razumljivo, saj je njegovo delo na voljo samo v nemškem in slovenskem jeziku. Dokazov, da je prav iz njegovih zapisov za vampirje izvedel tudi Bram Stoker (1847–1912), irski pisatelj, ki je napisal roman o grofu Drakuli, sicer ni, a Charney dopušča možnost, da so prav zgodbe iz srednje in vzhodne Evrope našle pot do njegove domišljije ter vplivale na nastanek najslavnejšega vampirja.

Charney sicer ni edini, ki je zgodovinarje in javnost izzval z omenjanjem vampirjev na Slovenskem. Pred nekaj leti je o tem v Primorskih novicah pripovedoval Mladen Rajko, domačin iz Kringe pri Pazinu, ki trdi, da je v pisnih virih prvi vampir naveden z imenom in priimkom – Jure Granda, ki je prav tako živel v Kringi pri Pazinu, le da v 17. stoletju. O njem je pisal tudi Valvasor, Rajko pa je Grandi posvetil celo manjši muzej in trdi, da vampirji ne prihajajo iz Transilvanije, temveč iz Istre in Srbije. Vampirstvo je kasneje postalo svetovni fenomen in globalni posel, najprej v literaturi in slikarstvu, nato pa še v stripih, filmih, televizijskih serijah in računalniških igrah.

Se je vse skupaj res začelo na Slovenskem? No, profesorji zgodovine so pri nas glede tega previdnejši in trditve raje ne komentirajo, saj področja menda ne poznajo dovolj dobro.