Priznali so napako

Banka Slovenije je minuli teden v odgovoru na naš članek Priznali so napako zapisala, da spodaj podpisani novinar neprofesionalno delo nadaljuje »s podajanjem neobjektivne slike procesa sanacije (stresnih testov leta 2013, op. a.), s katerim je bilo stabilizirano slovensko gospodarstvo«. V omenjenem članku smo namreč zapisali, da Banka Slovenije vse do danes ni objavila, koliko nas je stal celoten postopek skrbnega pregleda bank, Banka Slovenije, oziroma v njenem imenu Bojana Leskovar, pa je odgovorila, da je razkritje stroškov pregleda že od februarja 2014, torej več kot tri leta in pol, objavljeno na njihovi spletni strani. Tam pa piše, da je Banka Slovenije za izvedbo projekta podpisala pogodbe v skupni višini okoli 21,2 milijona evrov.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Banka Slovenije je minuli teden v odgovoru na naš članek Priznali so napako zapisala, da spodaj podpisani novinar neprofesionalno delo nadaljuje »s podajanjem neobjektivne slike procesa sanacije (stresnih testov leta 2013, op. a.), s katerim je bilo stabilizirano slovensko gospodarstvo«. V omenjenem članku smo namreč zapisali, da Banka Slovenije vse do danes ni objavila, koliko nas je stal celoten postopek skrbnega pregleda bank, Banka Slovenije, oziroma v njenem imenu Bojana Leskovar, pa je odgovorila, da je razkritje stroškov pregleda že od februarja 2014, torej več kot tri leta in pol, objavljeno na njihovi spletni strani. Tam pa piše, da je Banka Slovenije za izvedbo projekta podpisala pogodbe v skupni višini okoli 21,2 milijona evrov.

Naj bralcem ponovno pojasnimo, da navedeni odgovor Banke Slovenije ne drži oziroma je zavajajoč. V objavljeni tabeli so namreč prikazani zgolj stroški, ki jih je imela Banka Slovenije, a izvajalce stresnih testov so morale še dodatno plačati posamezne banke, torej NKBM, NLB in Abanka. Tako lahko v letnem poročilu NLB preberemo, da so na poslovanje banke v letu 2013 vplivali »visoki enkratni stroški pregleda kvalitete portfelja in stresnih testov, koordiniranih s strani regulatorja, ki so znašali 4,95 mio EUR, ter stroški izrednih pregledov in revizij v dveh članicah NLB Skupine v višini 1,4 mio EUR«, iz letnih poročil Abanke in NKBM banke pa lahko zgolj posredno razberemo, da je vsaka od njiju morala za izvedbo stresnih testov plačati še okoli 2 milijona evrov. Kar pomeni, da stresni testi niso stali 21,2 milijona evrov, ampak verjetno okoli 30 milijonov evrov.

Četudi bi bilo zaradi izrednega pomena stresnih testov primerno, da bi Banka Slovenije objavila, koliko so nas ti stali, pa lahko seveda v Banki Slovenije še naprej trdijo, da so pristojni le za podatke o pogodbah, ki so jih sami podpisali. A v tem primeru bi morali to tudi jasno poudariti. Naslov omenjenega sporočila – »Stroški skrbnega pregleda bančnega sistema« – je namreč zavajajoč. Po njegovi objavi tako mediji ponavljajo, da so nas stresni testi stali 21 milijonov evrov, kar pa ni res. Res je, da vse do danes nismo izvedeli, koliko so nas napačne napovedi in izračuni iz leta 2013 dejansko stali. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.