17. 11. 2017 | Mladina 46 | Pisma bralcev
Drago upanje
Luka Šolmajer, Ljubljana
V odlično raziskani temi g. Zgonik predstavi kočljivo temo dragih onkoloških zdravil s premajhnim učinkom, glede na velika pričakovanja in cene. Treba je povedati, da čudežnih zdravil za raka z izjemo ali dvema še vedno ni (in jih morda nikoli ne bo), kljub stalnemu napredku in velikem vlaganju v raziskave. A obstajajo še zelo velike rezerve pri raku, predvsem v preventivi. Naj navedem kot uspešen primer resnične preventive maligni mezoteliom, redko, a zelo slabo ozdravljivo vrsto raka – kjer je ta napredek le prišel. Od leta 2004 je proizvodnja in prodaja azbesta v Sloveniji prepovedana, a vendar bodo še desetletja prihajali bolniki, ki te ravni zaščite zdravja še niso bili deležni, številni celo na delovnih mestih. Tukaj je treba povedati, da je uporabljena fraza Rak, kralj bolezni tudi naslov odlične knjige (Pulitzerjeva nagrada) britanskega onkologa, prof. Mukherjee-a. Kar nekaj poglavij te knjige nameni preventivi in enemu glavnih vzrokov raka- kajenju: ‘’Težko bi vam opisal širino in globino vsega hudega, kar sem videl na oddelkih za zdravljenje raka in kar je mogoče neposredno pripisati kajenju. V ZDA – državi, kjer že sam namig, da bi neka snov povzročala raka, sproži javno histerijo in medijsko zaskrbljenost – enega najmočnejših kancerogenov, kar jih človeštvo pozna, pa še vedno brez težav za nekaj dolarjev dobiš v vsaki trgovini.’’ Žal je točno tako tudi pri nas, tobačni izdelki so žal še vedno med najbolj dostopnimi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
17. 11. 2017 | Mladina 46 | Pisma bralcev
V odlično raziskani temi g. Zgonik predstavi kočljivo temo dragih onkoloških zdravil s premajhnim učinkom, glede na velika pričakovanja in cene. Treba je povedati, da čudežnih zdravil za raka z izjemo ali dvema še vedno ni (in jih morda nikoli ne bo), kljub stalnemu napredku in velikem vlaganju v raziskave. A obstajajo še zelo velike rezerve pri raku, predvsem v preventivi. Naj navedem kot uspešen primer resnične preventive maligni mezoteliom, redko, a zelo slabo ozdravljivo vrsto raka – kjer je ta napredek le prišel. Od leta 2004 je proizvodnja in prodaja azbesta v Sloveniji prepovedana, a vendar bodo še desetletja prihajali bolniki, ki te ravni zaščite zdravja še niso bili deležni, številni celo na delovnih mestih. Tukaj je treba povedati, da je uporabljena fraza Rak, kralj bolezni tudi naslov odlične knjige (Pulitzerjeva nagrada) britanskega onkologa, prof. Mukherjee-a. Kar nekaj poglavij te knjige nameni preventivi in enemu glavnih vzrokov raka- kajenju: ‘’Težko bi vam opisal širino in globino vsega hudega, kar sem videl na oddelkih za zdravljenje raka in kar je mogoče neposredno pripisati kajenju. V ZDA – državi, kjer že sam namig, da bi neka snov povzročala raka, sproži javno histerijo in medijsko zaskrbljenost – enega najmočnejših kancerogenov, kar jih človeštvo pozna, pa še vedno brez težav za nekaj dolarjev dobiš v vsaki trgovini.’’ Žal je točno tako tudi pri nas, tobačni izdelki so žal še vedno med najbolj dostopnimi.
Kajenje - oz. bolje rečeno zasvojenost z nikotinom- je z naskokom vodilni vzrok raka, ki bi ga lahko preprečili. Vedno, ko se govori o raku, bi morali imeti to v mislih. V Državnem programu obvladovanja raka bi morali imeti navedene ambiciozne cilje zmanješvanja porabe tobaka. Kajenje dokazano povzroča najmanj ozdravljive vrste rakov: pljučnega, žrela, sapnikov, nosne votline, požiralnika, želodca, jeter, ledvic, mehurja, slepega črevesa, trebušne slinavke, jajčnikov, materničnega vratu, levkemije – ter po novem tudi prostate, dojke in neznanega izvora. Od teh sta le prva dva navedena na opozorilih na tobačnih izdelkih. V Sloveniji kajenje povzroči čez 2000 primerov raka vsako leto (že pljučni rak, v 90 % povzročen z aktivnim in pasivnim kajenjem med 1200 in 1300), kar bi seveda z več angažmaja novinarjev in zdravnikov lahko v celoti preprečili, tako kot rake zaradi azbesta. V dveh državah je kajenje že stvar preteklosti, v to smer pa se odvija namreč razvoj v vseh razvitih državah, npr. v ZDA je FDA 28.07. 2017 pravzaprav napovedala konec cigaret z obveznim zmanjšanjem količin nikotina na nivo, da ne bodo več zasvojile. V VB in na Norveškem so zdravniške organizacije izglasovale t.i. Generacijo brez tobaka, določitev letnice, ko bodo novim generacijam nudili večjo zaščito zdravja in življenja, in cigarete v najbolj smrtonosni obliki za neko novo generacijo ne bodo več legalen izdelek. Ponovno pomislimo na to, koliko se vlaga v zdravljenje težko ozdravljivih rakov in koliko v primarno preventivo, kamor spada tudi preventiva kajenja. V Sloveniji večjih kampanj ozaveščanja o kajenju praktično ni bilo, imamo le precej parcialne akcije dvomljive vrednosti, ki umetno delijo moške in ženske rake, akcije ‘’oktober’’ in ‘’movember’’; zamolčana resnica pa je, da je za oba spola posebej in skupaj najbolj smrtonosen pljučni rak. Skrajni čas bi bil, da se kot družba mnogo bolj odgovorno lotimo vodilnega vzroka raka in smrti zaradi raka. Sam napredni zakon ZOUTPI, ki je bil sprejet v marcu 2017 po dolgem boju (tudi uveljavitev zakona očitno ni sama po sebi umevna), žal sam po sebi še ne zagotavlja napredka, kot ga poznajo v najbolj razvitih državah.
Glavni članek
Zdravila za raka so vse dražja, njihov učinek pa je pogosto dvomljiv
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.