17. 11. 2017 | Mladina 46 | Družba
Glifosat na zatožni klopi
Zgodba o revolucionarnem herbicidu in njegovem padcu v politično nemilost
Rezultat uporabe glifosata v sadovnjaku. Ker se absorbira skozi liste rastlin, ga je mogoče škropiti okoli debel.
© Wikimedia Commons
Evropska unija se mora do 15. decembra odločiti, ali bo še naprej dopuščala uporabo najbolj priljubljenega herbicida na svetu, ki mu očitajo rakotvornost. Državam članicam se o tem nikakor ne uspe poenotiti. Polovica držav, med njimi tudi Slovenija, podpira predlog evropske komisije za petletno podaljšanje dovoljenja za promet, vendar skupaj ne pomenijo kvalificirane večine. Predlogu namreč nasprotujejo nekatere velike države, kot sta Francija in Italija. Nemčija, ki bi tehtnico lahko prevesila na eno ali drugo stran, pa ostaja neopredeljena. Kanclerka Angela Merkel je sicer nemškim kmetom v preteklosti zagotavljala, da bodo lahko glifosat še naprej uporabljali, vendar se sredi pogajanj o sestavi nove vladne koalicije z Zelenimi ni želela opredeliti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.
Pisma bralcev
Dr. Božidar Debenjak, Ljubljana
Glifosat na zatožni klopi
Zgodba o glifosatu čedalje bolj spominja na znano pripoved o čarovniškem učencu, ki mu je čarovnija ušla izpod kontrole. Vemo že za „alternativna znanstvena dejstva“, ki jih je sproduciral Monsanto. Imamo tudi slovenske promotorje glifosata, ki se bojijo, da bi s prepovedjo izgubili uvoz „prepotrebne gensko spremenjene soje“. Nasprotniki po pravici opozarjajo, da je glifosat najverjetneje rakotvoren. Več