Grožnja Jožetu Možini

Kako je nacionalka zaščitila novinarja

»Stojim pred prehodom za pešce pri TV SLO. Gneča. Čez gre Ivo Milovanović. Kar je v redu. Ne vem, kako bi miril konje pod pokrovom motorja, če bi šel Jože Možina. Bi imeli pričevalci kaj povedati.« To je na Twitterju zapisal uporabnik Safet Alibegić, namenjeno pa je bilo novinarju RTV Slovenija in avtorju Pričevalcev Jožetu Možini. Šala gor ali dol, treba je poudariti, da so grožnje novinarjem nedopustne, zato so bili v Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) upravičeno zgroženi, ko so zapisali, da od RTV Slovenija pričakujejo, da se bo zavzela za svojega novinarja. To je vodstvo nacionalne televizije tudi storilo in v osrednjem TV Dnevniku sporočilo, da bo novinarje branilo javno in z vsemi pravnimi sredstvi.

Lepo in prav. A bili bi slepi, če ne bi opazili, da veljajo dvojna merila, saj javne grožnje prek Twitterja in Facebooka novinarki in voditeljici Jeleni Aščić že dlje kar dežujejo, pa ni bila nikoli deležna takšne javne protekcije, kaj šele, da bi dobila »zaščito« v osrednji informativni oddaji. Enako velja za novinarki Eugenijo Carl in Mojco Šetinc Pašek, pa še kakšen novinar oziroma novinarka bi se našla. Novinarje so pravzaprav začeli napadati politiki; ker na njihove žalitve ni bilo jasnega odziva, nedvoumne obsodbe, je postalo takšno žaljenje legitimno. Dejstvo je, da je novinarski poklic degradiran tudi zaradi jezika politikov. Grožnje novinarjem niso nič novega. Tudi v Mladinino uredništvo prihajajo redno. In še kam drugam – najbrž ni novinarja, ki tega še ni doživel.

Novinarje so pravzaprav začeli napadati politiki; ker na njihove žalitve ni bilo jasnega odziva, nedvoumne obsodbe, je postalo takšno žaljenje legitimno. Dejstvo je, da je novinarski poklic degradiran tudi zaradi jezika politikov.

ZNP se je sicer obregnil še ob eno stvar, obsodil je tudi ravnanje članice programskega sveta RTV Slovenija Jedrt Jež Furlan, ki je sporni zapis na Twitterju všečkala, in jo zato pozivajo k odstopu. Ko smo želeli to preveriti pri njej, je povedala, da so bili krivi prehitri prsti in prehitro branje, sicer pa svojega ravnanja ni želela komentirati.

Statistike so skrb zbujajoče. Unescovi podatki kažejo, da je bilo v pičlih desetih letih – med letoma 2006 in 2016 – po svetu ubitih 930 novinarjev. Zgolj lani sta bila ubita 102 predstavnika medijev, točno pred štirinajstimi dnevi, 2. novembra, pa smo se tega spomnili na mednarodni dan boja proti nekaznovanju zločinov nad novinarji.