Vasja Jager

 |  Mladina 47  |  Politika

Za rdečo zvezdo še katalonska zastava

Svetlana Makarovič podprla neodvisnost Katalonije 

Katalonski zastavi na balkonu pesnice Svetlane Makarovič

Katalonski zastavi na balkonu pesnice Svetlane Makarovič
© Borut Krajnc

Na enem izmed balkonov Centra starejših Trnovo se je pred dnevi pojavila katalonska zastava; zamenjala je prapor z veliko rdečo zvezdo, ki je na istem balkonu visel od poletja 2014.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Vasja Jager

 |  Mladina 47  |  Politika

Katalonski zastavi na balkonu pesnice Svetlane Makarovič

Katalonski zastavi na balkonu pesnice Svetlane Makarovič
© Borut Krajnc

Na enem izmed balkonov Centra starejših Trnovo se je pred dnevi pojavila katalonska zastava; zamenjala je prapor z veliko rdečo zvezdo, ki je na istem balkonu visel od poletja 2014.

Oba je izobesila slovenska pesnica, šansonjerka, igralka in aktivistka Svetlana Makarovič, ki s tem javno izraža nasprotovanje prevladujoči politiki. Rdeča zvezda je bila njen odgovor na postavitev domobranskega spomenika v Grahovem, z novo zastavo je izkazala podporo katalonskemu boju za neodvisnost in pravici narodov do samoodločbe. »Sem človek intuicije in se odzovem, ko čutim, da se moram,« je povedala. »Bila sem v Kataloniji in srečala sem številne intelektualce in umetnike. Ta država ima pred seboj svetlo prihodnost in zasluži si, da jo podpremo z vsemi močmi. Drugače od nas se Katalonija ne bo prodala Vatikanu.«

K simbolnemu dejanju jo je pripravilo razočaranje nad nenačelnostjo uradne slovenske politike, ki je po njenem mnenju zatajila temeljne vrednote, za katere se je pred četrt stoletja ob odcepitvi od Jugoslavije zavzemala naša država. Razen nekaj načelnih izjav slovenskih državnikov o nujnosti spoštovanja pravice do samoodločbe se Slovenija do dogajanja v Kataloniji ni uradno opredelila; premier Cerar je dejal, da slovenskega boja za neodvisnost leta 1991 ne moremo primerjati s katalonskim: »Situacija ta hip v Kataloniji je s teh vidikov popolnoma drugačna. Španija, vključno s Katalonijo, je demokratična država.« Ta demokratičnost se je izkazala z udarci z gumijevkami, s katerimi so španski policisti na dan referenduma o neodvisnosti ljudi odganjali z volišč.

»Zato čutim, da je to velika svinjarija, naši politiki pa so se – razen Levice – odzvali povsem neprimerno. Vleči na dan izmišljene argumente o razlikah med slovenskim in katalonskim samoodločanjem je hinavsko in odvratno,« je ostra Makarovičeva. »Katalonija je podprla našo neodvisnost, mi pa ji sedaj obračamo hrbet.« Nov val ogorčenja dušebrižnikov, ki so se zgražali že, ko je izobesila rdečo zvezdo, neuničljive umetnice ne more vreči iz tira.

»Kaj me briga, kdo se bo razburjal; pomembno mi je, kdaj se razburim jaz. Če jim kaj ne bo po volji, bom pa izobesila zastavo z židovsko zvezdo.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.