Bogato podzemlje

Blizu mesteca Loznica, 140 kilometrov jugozahodno od Beograda in čisto blizu bosanske meje, je pod zemljo zakopan zaklad. Na globini od 600 do 700 metrov je na območju več kvadratnih kilometrov nekaj metrov debela plast s posebnim mineralom, ki ga ni mogoče najti nikjer drugje na svetu – jadaritom. Ime je dobil po reki Jadar, ki teče po tem območju in se nekaj kilometrov naprej izlije v Drino.

Jadarit je mineral, ki vsebuje kar dva dragocena kemična elementa – bor v obliki borata, ki je zelo uporaben v številnih novih materialih, in pa litij, najlažjo kovino, ki je postala nepogrešljiva sestavina sodobnih baterij in s tem strateška surovina brezogljične prihodnosti. Samo litija naj bi bilo po sedanjih ocenah okoli 130 milijonov ton. Lastnica koncesije, avstralska rudarska korporacija RioTinto, napoveduje, da bi lahko rudnik v polnem pogonu zadovoljeval desetino svetovnih potreb po litiju.

Nahajališče so odkrili leta 2004. Da gre za povsem nov mineral, ki si zasluži posebno ime, je postalo jasno šele leta 2006, po izčrpnih raziskavah pod vodstvom strokovnjakov iz londonskega Muzeja naravne zgodovine. Naključje je hotelo, da je tistega leta v kinematografe prišel film Superman se vrača, v katerem so kriptonitu, fiktivnemu elementu, ki mu jemlje moč, pripisali kemijsko sestavo, izjemno podobno sestavi jadarita. Mediji so seveda zgodbo hitro pograbili in poročali o najdbi kriptonita.

Kot pravi geolog dr. Uroš Herlec z ljubljanske Naravoslovno-tehniške fakultete, se imajo Srbi za nahajališče jadarita zahvaliti zelo zanimivemu spletu geoloških okoliščin. »V miocenu, pred približno 15 milijoni let, je bilo na območju današnjega nahajališča jadarita veliko slano jezero. Šlo je za kontinentalno jezero brez stika z morjem. Vode so iz bližnjih granitnih in magmatskih kamnin vanj spirale litij in bor in skupaj z drugimi usedlinami sta tvorila plasti sedimentov.«

Nahajališče bodo začeli izkoriščati šele čez nekaj let. Uradne napovedi za zdaj navajajo leto 2023. »Šlo bo za podzemno pridobivanje,« pravi dr. Herlec, ki je pri projektu opravil manjšo svetovalno vlogo. »Trenutno je največja težava v tem, da je v ciljnih plasteh veliko vode. Odpiranje rudnika se je zavleklo, ker je treba vso to vodo izčrpati. Pri tem sodelujejo tudi slovenski strokovnjaki.«

Po njegovem prepričanju je bodoči rudnik za Srbijo nedvomno velika gospodarska priložnost. »Sploh zato, ker so, drugače od številnih drugih držav, ohranili rudarsko tradicijo ter zadržali zavidanja vredno visoko raven rudarskega in geološkega inženirstva.«

Nasploh Srbija v zadnjem času doživlja pravo rudarsko renesanso. Po pisanju časnika Politika naj bi prihodnje leto odprla kar tri nove rudnike – premoga, svinca in cinka, obetata se tudi nova rudnika bakra in zlata. V državi naj bi priložnost iskalo kar 35 tujih rudarskih družb.