Junckerjeva vizija socialne Evrope

Prejšnji petek so voditelji EU na srečanju v Göteborgu razglasili evropski steber socialnih pravic. Med 19 načeli in pravicami, ki jih opredeljuje, so pravice do ustreznega minimalnega dohodka, enakega plačila moških in žensk za enakovredno delo, ustreznih delovnih razmer in kakovostnega dodatnega izobraževanja, ustreznega nadomestila za čas brezposelnosti. Hkrati določilo iz stebra izenačuje vse oblike zaposlitve, kar zadeva zagotavljanje socialne varnosti, velja torej tudi za samozaposlene, prekarne delavce, male podjetnike in inovatorje v zagonskih podjetjih. Po besedah predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja so se voditelji EU v »ključnem trenutku« zavzeli za utrditev socialne razsežnost, hkrati pa se Evropa vrača »k tistemu, kar nas opredeljuje in povezuje«.

Določila stebra niso določujoča in zavezujoča, temveč le kažejo, »kaj je treba storiti«, kot je na srečanju voditeljev EU dejala komisarka za zaposlovanje in socialne zadeve Marianne Thyssen. Brez dvoma pa tiste, ki si prizadevajo za utrjevanje socialne dimenzije v EU, čaka naporno delo, saj morajo uskladiti različne sisteme socialne države v Evropi, za kar bodo potrebni temeljiti posegi v zakonodaje posameznih držav, to pa lahko (na kratki rok) ogrozi stabilnost njihovih dosedanjih socialnih sistemov.

Večina razpravljavcev – med njimi tudi slovenski premier Miro Cerar – je v vzpostavitvi stebra videla nekakšno novo »tretjo pot« med ohranjanjem konkurenčnosti in gospodarske rasti ter zagotavljanjem primernih socialnih standardov. Države s konservativnimi vladami pa stebru, vsaj nekaterim njegovim določilom, nasprotujejo. Te države, med njima izstopata Poljska in Madžarska, izkoriščajo odsotnost skupne evropske socialne politike in prebivalcem sporočajo, da so njihove vlade, in ne Bruselj, tiste, ki varujejo ljudi.

Po mnenju soavtorice določil stebra Marie João Rodrigues, nekdanje portugalske ministrice za delo, zdaj evropske poslanke v politični skupini socialistov, je prav odsotnost skupnih zavez glede socialne politike na evropski ravni veter v jadra populističnih politikov v EU. »Najboljši protistrup proti populizmu in nacionalizmu je močnejša socialna Evropa,« je dejala v pogovoru za spletni portal Euractiv.

Rodriguesova je dodala, da je to, da so vrhovi evropske politike razglasili steber, »le začetek« procesa oblikovanja koncepta socialne države, s katero bi se Evropa odzvala na izzive 21. stoletja. Drži tudi, da bi se, če se bodo države članice in vrhovi EU držali zavez, lahko zmanjšal legitimnostni primanjkljaj, ki je že od vsega začetka – še bolj kot demokratični primanjkljaj – ena najhujših težav EU. S stebrom bi državljani EU dobili zagotovilo, da so se institucije, ki jih zastopajo, pripravljene postaviti po robu moči transnacionalnega kapitala in ideologiji neoliberalizma.

Res pa je, da je Junckerjeva vizija »socialne Evrope« svetlobna leta daleč od prvih pobud za vzpostavitev te v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so v socialdemokratskem obdobju naše celine celo najvišji politiki snovali nove oblike delavskega samoupravljanja in zagovarjali delo pred kapitalom. Toda že na začetku naslednjega desetletja sta v Evropo z vso silo pljusknili teorija in praksa neoliberalizma.