Staš Zgonik  |  foto: Ilustracija: Tomaž Lavrič

 |  Mladina 48  |  Družba

Razstrupite se lažnih obljub

Programi za razstrupljanje telesa so marketinško všečni in znanstveno sporni

December: čas novoletnih zabav, obloženih miz in alkoholnega opoja. Januar: čas slabe vesti zaradi decembrskih pregreh. Tudi letos bodo na to folkloro prežali prodajalci različnih programov razstrupljanja telesa, bodisi razpečevalci prehranskih dopolnil bodisi centri »dobrega počutja«. In ljudje jim bodo spet množično nasedali.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Staš Zgonik  |  foto: Ilustracija: Tomaž Lavrič

 |  Mladina 48  |  Družba

December: čas novoletnih zabav, obloženih miz in alkoholnega opoja. Januar: čas slabe vesti zaradi decembrskih pregreh. Tudi letos bodo na to folkloro prežali prodajalci različnih programov razstrupljanja telesa, bodisi razpečevalci prehranskih dopolnil bodisi centri »dobrega počutja«. In ljudje jim bodo spet množično nasedali.

Na spletu je mogoče najti malo morje različnih razstrupljevalnih ponudb, vsaka s svojimi dietami, recepti, čaji, tinkturami in kapsulami z rastlinskimi izvlečki. Kar nekaj pripravkov je mogoče kupiti tudi v lekarnah, kjer po njih pogosto posegajo starejši, ki jih zaradi uživanja več vrst zdravil hkrati skrbi onesnaženost organizma.

Skupni imenovalec vseh prodajnih sloganov komercialnih razstrupljevalcev je, da svarijo pred »raznimi strupi in toksini«, ki naj bi se nabirali v naših telesih zaradi onesnaženega okolja, nezdravega življenjskega sloga in sodobnega načina življenja nasploh. Vsem je skupno tudi to, da se navajanju konkretnih strupenih snovi, ki naj bi se jih znebili, izognejo.

V medicini se izraz razstrupljanje oziroma detoksifikacija uporablja v primeru akutnih zastrupitev s prevelikimi odmerki toksičnih snovi, denimo z alkoholom ali prepovedanimi drogami, ki zahtevajo takojšnjo intervencijo, ali pa za postopek odvajanja od zasvojenosti. V svetu prehranskih dodatkov in dobrega počutja pa naj bi šlo za pomoč pri izločanju nekoristnih in potencialno škodljivih snovi, ki se sčasoma nabirajo v telesu in v danem trenutku ne povzročajo težav. »Odplaknili« naj bi jih tako, da zmanjšamo vnos hrane in povečamo izločanje škodljivih snovi z uživanjem pripravkov, ki naj bi podpirali telesu lastne mehanizme razstrupljanja.

V iskanju dokazov

Besednjak trgovcev z razstrupljevalnimi pripravki in terapijami je prežet z medicinskimi izrazi, vzetimi iz strokovnega konteksta, v kombinaciji s sklicevanjem na zdravo pamet. Eden bolj priljubljenih argumentov je, da moramo tako kot avto ali računalnik vsake toliko tudi naše telo »odpeljati na popravilo«.

Vsem ponudnikom komercialnih programov razstrupljanja je skupno še nekaj – odsotnost kredibilnih dokazov za njihovo učinkovitost. Standard za dokazovanje je namreč dvojno slepa, randomizirana klinična raziskava s kontrolno skupino, ki prejema placebo. Ko se znanstveniki odločijo preveriti dokaze o učinkovitosti tovrstnih postopkov, resne literature sploh ne morejo dobiti. »Glede na naše védenje ne obstaja niti ena randomizirana raziskava s kontrolno skupino, ki bi preverjala učinkovitost komercialnih programov razstrupljanja,« so v pregledu dokazov, pred dvema letoma objavljenem v strokovni reviji Britanskega združenja dietetikov, zapisali avstralski raziskovalci z Univerze Macquaire v Sydneyju.

Različnih razstrupljevalnih režimov je enostavno preveč, da bi med njimi sploh lahko izvajali smiselne primerjave. Ker ni jasno, proti katerim toksinom naj bi delovali, sploh ni mogoče zanesljivo preveriti njihove učinkovitosti.

Še najbolj se je, glede na ugotovitve avstralske pregledne raziskave, pri dokazovanju potrudila scientološka cerkev. Njihov program »očiščenja«, ki ga je zasnoval ustanovitelj L. Ron Hubbard, so preizkusili na 103 prostovoljcih in v primerjavi s kontrolno skupino ugotovili izboljšanje nekaterih zdravstvenih parametrov. Poleg številnih metodoloških pomanjkljivosti raziskave precejšen dvom na njihove ugotovitve meče dejstvo, da so ugotovili tudi, da naj bi se inteligenčni kvocient sodelujočih v enem mesecu v povprečju zvišal za 6,7 točke.

Kot ugotavljajo avstralski raziskovalci, »ni prepričljivih dokazov o učinkovitosti komercialnih programov razstrupljanja«. Obstajajo pa dokazi o potencialnih tveganjih. Zmanjšanje vnosa hranil in povečanje vnosa tekočine, skupaj s pripravki za povečano izločanje blata in urina, lahko privedejo do pomanjkanja pomembnih snovi v telesu in neravnovesja elektrolitov. Najbolj so ogrožene ranljive skupine, denimo mladostniki v obdobju rasti, nosečnice in pa starejši s katero od kroničnih bolezni. »Glede na finančne stroške za uporabnike, trditve brez dokazov in potencialna zdravstvena tveganja izdelkov za razstrupljanje bi morali zaposleni v zdravstvu odsvetovati njihovo uporabo.«

Ker ni jasno, proti katerim toksinom naj bi razstrupljevalni programi delovali, sploh ni mogoče zanesljivo preveriti njihove učinkovitosti.

A tega se ne držijo vsi. Programe razstrupljanja ponujajo tudi nekatera večja slovenska zdravilišča. V Šmarjeških toplicah svoje ime za program razstrupljanja s postom zastavlja celo primarij dr. Tomislav Majić. V reviji Zarja so ga pred časom predstavili kot edinega slovenskega zdravnika, ki vodi program postenja.

Termalna propaganda

Za sedemdnevni »detox« program razstrupljanja s postom, ki temelji na uživanju sadno-zelenjavnih sokov in bazičnih juh, v Šmarjeških toplicah računajo 970 evrov na osebo. Dr. Majić nam na vprašanje, katere toksine naj bi odpravljal njihov razstrupljevalni program, ni odgovoril najbolj jasno. »Vse tuje snovi, ki jih človeško telo ne more presnavljati in uporabiti za svoje potrebe, so potencialno škodljive. V telo jih vnašamo z vodo in hrano ali z vdihavanjem onesnaženega zraka. Kot primer naj omenimo škodljive sestavine hrane, pesticide, hormone, antibiotike v mesu in mleku, konzervanse, biološke strupe, težke kovine, klor, topila, lake, lepila, barve, alkohol, cigaretni dim ...« Zanimalo nas je tudi, ali so učinkovitost programa preverili s klinično raziskavo. Odgovor je bil pričakovan, češ da program »ni namenjen kliničnemu zdravljenju zastrupitev s specifičnimi strupi, zato njegove učinkovitosti ne dokazujemo s kliničnimi študijami ali laboratorijskimi testi krvnih koncentracij toksičnih snovi pred in po izvedbi programa«.

O spopadanju človeškega telesa s strupi največ vedo toksikologi. Dr. Lucija Perharič, dr. med., je predsednica Slovenskega toksikološkega društva, zato smo jo prosili za komentar. »Ta izjava je neodgovorno zavajanje. Vsako učinkovitost je mogoče in bi jo bilo treba dokazovati s kliničnim dvojno slepim randomiziranim poskusom.« Tudi sicer se ji odgovori dr. Majića, ki je sicer kardiolog, zdijo vse prej kot prepričljivi. »Z moralno-etičnega vidika mi gre kritika kolegov težko z jezika, ampak ti odgovori so prefinjena propaganda. Tole razstrupljanje je po mojem mnenju zavajajoče in za ugledno zdravilišče precej nedostojno, če ne že kar sramotno.«

Ponudniki programov razstrupljanja se pred očitki vedno lahko branijo z velikim povpraševanjem in zadovoljstvom uporabnikov. »Klinične študije o učinkovitosti ni narejene, so samo zadovoljne stranke, ki opažajo spremembe po samem programu,« so nam denimo odgovorili iz Term Dobrna, kjer za petdnevni program razstrupljanja zahtevajo 599 evrov na osebo.

Seveda bi se po nekaj dneh oddiha v zdravilišču vsak počutil bolje, pomemben pa je jasno tudi učinek placeba, ki je pri obrednih »terapijah«, kamor spadajo tudi razstrupljevalne diete, še posebej izrazit. »Že dolgo, od starorimskih časov ali pa še dlje, se ve, da je bivanje v termah zdravilno,« pravi Lucija Perharič. »Malo stresa, zdrava prehrana, zmerno gibanje in še kakšna neobvezujoča ljubezenska avantura za povrh.«

Konec šale

Lahko je zamahniti z roko in reči, da ponudniki programov razstrupljanja nikogar ne silijo v pitje smutijev in goltanje tablet z rastlinskimi izvlečki. Vsak se pač lahko odloči zase, komu verjame in kaj bo zanj koristno.

Večji problem pa se pojavi, ko se k takim postopkom, polnim lažnih obljub, zaradi oklepanja vseh mogočih bilk zatečejo bolniki z življenje ogrožajočo boleznijo. Strokovnjakinje za prehrano z ljubljanskega Onkološkega inštituta se redno srečujejo s takimi primeri. V času boja z boleznijo, ko bi telo potrebovalo vso razpoložljivo energijo, se številni bolniki načrtno stradajo. »’Diete’ in razni režimi prehrane, ki veliko obljubljajo in so uvedeni z namenom razstrupljevanja telesa ali celo ozdravitve bolezni, običajno povzročijo ravno nasprotno, slabenje imunskega sistema in hitrejši telesni propad,« opozarja klinična dietetičarka Brigita Avramović Brumen.

Ena bolj ‘priljubljenih’ je Breussova dieta, poimenovana po njenem utemeljitelju, avstrijskem elektromonterju Rudolfu Breussu. Promoviral jo je tudi evropski poslanec Lojze Peterle. Po Breussovem prepričanju naj bi bilo mogoče raka izstradati s prenehanjem uživanja beljakovin. Bolnik naj bi 42 dni užival izključno čaje in sadno-zelenjavne sokove. To je povsem v nasprotju s strokovnimi priporočili.

Besednjak trgovcev z razstrupljevalnimi pripravki in terapijami je prežet z medicinskimi izrazi, vzetimi iz strokovnega konteksta, v kombinaciji s sklicevanjem na zdravo pamet.

»Onkološki bolniki potrebujejo povečan vnos beljakovin, večina alternativnih prehranskih režimov pa ravno beljakovine najbolj striktno izključuje iz prehrane,« zmajuje z glavo klinična dietetičarka Eva Peklaj. »Podobno nezaželen je tudi sladkor, češ da je to gorivo za rakave celice. A pri vsakem bolniku z rakom je še vedno večina njegovih celic zdravih. Kdo se bo boril z rakom, če te celice stradamo?«

Zdrav organizem bi takšne nesmiselne »zdravilne« postopke verjetno uspešno preživel, pri onkoloških bolnikih pa so posledice pogubne. »Če smo zdravi in se postimo, bo naše telo za energijo kurilo maščobne zaloge in se trudilo ohranjati mišično maso. Pri onkoloških bolnikih pa je metabolizem spremenjen in edini vir glukoze za delovanje možganov postanejo mišice. In mišična masa v primeru postenja onkoloških bolnikov izjemno hitro propada.« Posledično taki bolniki tudi niso sposobni prestati intenzivnega onkološkega zdravljenja, bolezen pa še hitreje napreduje.

Razumljivo je, da so onkološki bolniki, sploh po tem, ko zdravniki izčrpajo vse možnosti zdravljenja, pripravljeni poizkusiti karkoli, kar jim obljublja čudežno ozdravitev. A z razstrupljevalnimi dietami si naredijo več škode kot koristi. »Dokler bolnik ohranja stabilno telesno težo, je kakovost življenja boljša, tudi če bolezen napreduje. Veliko pa se jih na koncu, ko je prognoza slaba, izstrada in zato tudi prej umrejo,« opozarja Eva Peklaj.

Kot dodaja njena kolegica Brigita Avramović Brumen se zaradi slabe prehranjenosti ob takšnih dietah bolnikom poruši imunski sistem. »Na koncu velikokrat sploh ne umrejo zaradi raka, ampak zaradi pljučnice.«

Zaupajte svojemu telesu

Predpostavke programov razstrupljanja so nesmiselne, opozarjajo v Britanskem združenju dietetikov. »Človeško telo je dobro razvit sistem z vgrajenimi mehanizmi za razstrupljanje ter odstranitev odpadnih snovi in toksinov./…/ Razstrupljevalne diete so marketinški mit.«

Kot vedno tudi v tem primeru velja, da se najbolj obnese zmernost, ne pa lovljenje ravnotežja med dvema skrajnostma, nezdravim prehranjevanjem na eni in nezdravim postenjem na drugi strani.

Zdrav organizem razstrupljevalne diete običajno uspešno prestane, pri onkoloških bolnikih pa so posledice pogosto pogubne.

Pri priljubljenosti razstrupljanja gre predvsem za kulturni fenomen. Kot je v knjigi Slaba znanost zapisal znani britanski znanstveni novinar Ben Goldacre, »poveličevanje razstrupljanja po svoje priča o človekovi teatralnosti oziroma o tem, koliko ima kdo v svojem vsakdanu rad obrede. Skoraj vse vere in kulture imajo nekakšno obliko čiščenja ali vzdržnosti, kot so post, sprememba prehrane, kopanje in številni drugi posegi. Večina je zavita v oslarije. Mi, prebivalci zahodnega sveta, iščemo odrešitev in očiščenje od skrajnejših oblik materialnih užitkov; predajamo se mamilom, pijači, slabi hrani in drugim razvadam, o katerih vemo, da so napačne, in hrepenimo po obredni zaščiti pred posledicami. Očiščevalne diete in obredi so od nekdaj sad svojega časa in kraja. Ker je zdaj glavni razlagalni okvir za naravni in moralni svet znanost, je povsem naravno, da v svojo odrešitev vključimo plehko psevdoznanstveno opravičilo.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.