Blagor tej državi

Menimo, da v kakšni manjši slovenski občini odprejo dvokilometrski cestni odsek. Vsi so zadovoljni, župan, domačini, črni asfalt pelje v lepšo prihodnost. Odsek ceste naj bi slavnostno odprli v soboto opoldne, pripravljeni so trak in prenosni zvočniki, pa se v petek ponoči po novi cesti pelje pijani voznik in zleti z nje. Pripeljejo se policisti, opravijo alkotest in izrečejo globo. Voznik se pritoži in na koncu zmaga. Razlog? Ker cesta še ni bila uradno odprta, ker ni imela vseh dovoljenj in papirjev, voznik sploh ne more biti kriv, ker cesta formalnopravno ni obstajala. To, da je vozil po njej, dejstva o pravni praznini ne spremeni.

Točno takšen uradniško-pravni absurd se je zgodil v nekem drugem primeru. Prvega septembra letos je bil za Podružnično osnovno šolo Polica pomemben dan. Občina Grosuplje, ustanoviteljica šole, je odprla novo stavbo. Na prireditev so bili povabljeni ugledni meščani, lokalni politiki, starši, otroci, v prvi vrsti je sedel Borut Pahor. Po priložnostnem programu, v katerem so sodelovali tudi otroci, sta na oder stopila duhovnika dr. Jože Plut in Slavko Judež, opravila sta blagoslov, ki se je končal s skupinsko molitvijo in krajšo prigodo. Nato je bila šola odprta. Pravi pouk se je v šoli začel v ponedeljek, 4. septembra.

Kakršnakoli verska dejavnost ali organizirani verski obred je v šoli prepovedan. Tako določa šolska zakonodaja, tako določa slovenska ustava. Razlog je znan, cerkev in država sta ločeni, organizirani verski obred, kar blagoslov šolskih prostorov je, pa v javnih institucijah ni dovoljen. Zaradi pritožb, pomislekov, opozoril se je po dogajanju na Polici oglasila tudi ministrica za šolstvo Maja Makovec Brenčič. Ker naj bi šlo za kršitev 72. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki v šolah prepoveduje »organizirane religiozne obrede«, je vse skupaj prijavila šolskemu inšpektoratu.

Ta je imel pred sabo razmeroma lahko nalogo, dobro priložnost, da bi pojasnil, zakaj je avtonomija šolstva pomembna, kakšne so kršitve, zakaj so nedopustne. Zakaj je blagoslov javnih prostorov lahko žaljiv, izključujoč do tistih, ki ne verujejo kot katoličani.

Na inšpektoratu so se zadeve lotili drugače. Najprej so preverili vse papirje, ustanovitvene akte, pravne statuse, zapise o prenosu premičnega in nepremičnega premoženja, pogledali so, ali je podružnična šola vpisana v razvid izvajalcev dejavnosti vzgoje in izobraževanja, pogledali so celo v hišni red šole in preverili, ali je v njem šolski prostor natančno določen. Ugotovili so veliko nepravilnosti, nekaj jih je zakrivila občina, nekaj ravnateljica, a v bistvu je šlo za pomanjkljivo urejeno dokumentacijo.

Najprej je bog, šele potem, po nekaj dneh, pa po pošti pride še postava.

Po mnenju šolskega inšpektorata so bile te pomanjkljivosti bistvene za presojo vprašanja, ali je blagoslov kršil zakon, ki ureja avtonomijo šolskega prostora. Ker je torej šola »soglasje k opravljanju dejavnosti vzgoje in izobraževanja v novih prostorih na lokaciji Polica 200 s strani ustanovitelja prejela z dnem 4. 9. 2017, prenos nepremičnega in premičnega premoženja v upravljanje šoli pa je bil izvršen še kasneje«, o kršitvi zakona na inšpektoratu ne morejo govoriti. Šola torej ni bila šola, pa četudi je bila odprta, pa četudi je bil tam Borut Pahor, pa četudi so jo, ker je pač šola, blagoslovili. Najprej je bog, šele potem, po nekaj dneh, pa po pošti pride še postava.

Seveda gre za sprenevedanje. Kaj drugega kot pa šolo so odpirali učenci? Kaj drugega kot šolo sta blagoslovila duhovnika? Kam je tisti petek sploh prišel predsednik Pahor, če ne na odprtje šole? Kako to, da je imela 1. septembra, ko je pouk odpadel, šola »dan šole«, če pa ni obstajala?

Gre za simbolno razpravo. Javnost, udeleženci proslave, slavnostni povabljenci so dobro vedeli, da gre za odprtje šole, le inšpektorat ne. Ta je vse svoje moči vložil v dokazovanje, da podružnična šola ni imela urejenega formalnega statusa, samo zato, da mu ne bi bilo treba vsebinsko presojati blagoslova. Po svoje logično, saj je blagoslov kot verski obred zakonsko natančno prepovedan. Zakon ni namenjen temu, da se obvaruje stavba z vsemi papirji, namenjen je, da se obvarujejo otroci, učitelji, ne pa opeke. Pri tej sprenevedavi odločbi ne gre samo za avtonomijo šolskega prostora. Gre za pomembnejša vprašanja, za vprašanje odnosa države do religije, za vprašanje podrejanja države eni konfesionalni skupnosti.

Inšpektorat za šolstvo in šport vodi diplomirani politolog Tomaž Rozman. Tam je že dolgo, že več kot dvajset let. Vmes je bil generalni sekretar na ministrstvu za šolstvo. To je bilo v času druge Janševe vlade.