Kebabja afera

Za populističnimi naslovi se skriva resen premislek o zdravi prehrani

Medije so preplavili naslovi, ki so navajali, da namerava Evropska unija prepovedati kebab, v kruh zatlačene koščke mesa, odrezanega z velikega vrtečega se mesnega valja. Ta vrsta hitre prehrane je še posebej priljubljena v Nemčiji, od koder so turški priseljenci z njo »okužili« vso Evropo. »Če se uresničijo želje evropskega parlamenta, bi to pomenilo smrtno obsodbo za celotno industrijo kebaba,« je za časnik Bild dejal Kenan Koyuncu iz nemške Zveze proizvajalcev kebaba. Poleg nemških medijev so se na skorajšnjo prepoved kebaba posebej glasno odzvali britanski mediji, znani po tem, da znajo tako rekoč vsako bruseljsko odločitev prikazati v slabi luči.

Dejansko pa ne gre za nikakršno prepoved kebaba. Bistvo težave je v prehranskih dodatkih, ki jih dodajajo mesu zanj. Številnim živilskim izdelkom je kot dodatek dovoljeno dodajati snovi na osnovi fosforja. Večinoma gre za fosfatne soli, ki pomagajo zadrževati vlago in ohranjajo okus. Dodajanje fosfatov je med drugim dovoljeno tudi pri številnih izdelkih iz predelanega mesa, na primer pri klobasah in salamah.

Za meso, namenjeno za kebab, za zdaj v Evropski uniji ni posebnega dovoljenja za dodajanje fosfatov, a je raba teh vseprisotna. Evropska komisija je zato želela »legalizirati« rabo fosfatov v ta namen. Vendar se je zapletlo v odboru evropskega parlamenta za okolje, javno zdravje in varnost hrane. Danska evroposlanka Christel Schaldemose je predlagala zavrnitev predloga komisije. Nekatere znanstvene raziskave namreč nakazujejo, da bi povečan vnos fosforja zaradi pogostega dodajanja te snovi predelanim živilom lahko negativno vplival na zdravje.

Fosfor je element, ključen za delovanje organizma. Še posebej pomemben je za gradnjo kosti. Povprečen človek s prehrano zaužije več fosforja, kot ga potrebuje. Priporočen dnevni vnos za odraslega znaša 700 miligramov, zaužijemo pa ga v povprečju skoraj dvakrat toliko. Že dolgo je znano, da se morajo bolniki z boleznimi ledvic izogibati hrani, bogati s fosforjem, saj ga ne zmorejo ustrezno presnavljati in se jim lahko začne kopičiti v telesu, to pa neredko privede do zapletov, na primer zmanjševanja kostne gostote. Čezmeren vnos fosforja bi glede na nekatere raziskave utegnil biti povezan tudi s povečanim tveganjem za razvoj srčno-žilnih bolezni in slabšim zdravstvenim stanjem nasploh. Fosfor v obliki fosfatnih aditivov telo absorbira v veliko večjem obsegu kot fosfor iz samih živil. Zato ob povečanem vnosu živil z dodanimi fosfati v telo vnašamo večje količine fosforja. Ker vsebnost te snovi v živilih pogosto ni označena, je vnos težko nadzorovati.

Vse to so razlogi, da se je večina članov odbora evropskega parlamenta odločila podpreti predlog za zavrnitev odobritve rabe fosfatov v kebabu. O dokončni usodi predloga bodo poslanci odločali na plenarnem zasedanju.