Ali pacienti res nimajo kam?

»Brez osebnega zdravnika že 126.000 Slovencev in Slovenk. Pacienti nimajo kam,« so v teh dneh bentili mediji. Pa je res tako hudo? Nobenega dvoma ni, da imamo v Sloveniji premalo zdravnikov. Na število prebivalcev imamo skoraj četrtino manj zdravnikov od povprečja EU. Še natančneje: v Sloveniji imamo 2,8 zdravnika na tisoč prebivalcev, povprečje v EU pa je 3,5. »V nekaterih specialnostih je zdravnikov specialistov celo 70 odstotkov manj kot v državah z optimalno urejenim zdravstvenim sistemom,« je v analizi slovenskega zdravstvenega sistema ugotavljal ekonomist Velimir Bole. Ker je število pregledov na prebivalca večje od povprečja EU, so zdravniki specialisti v nekaterih specialnostih bistveno bolj obremenjeni, kot pa je normalno v EU, ugotavlja Bole.

Eno od najbolj podhranjenih področij pri nas je področje družinske medicine. V Sloveniji je povprečni čas, ki ga družinski zdravnik preživi z bolnikom, 6,9 minute, v večini razvitih držav je ta čas še enkrat daljši, na Švedskem, ki je rekorderka, znaša 22,5 minute na bolnika – to je pokazala analiza, ki je bila pred kratkim objavljena v britanski strokovni reviji British Medical Journal.

Toda ali je iz tega korektno potegniti sklep, da v Sloveniji »pacienti nimajo kam« in da število zavarovanih oseb brez izbranega osebnega zdravnika narašča? Pogled v preteklost pokaže, da je delež oseb, ki si ne izbere svojega osebnega zdravnika, že vsaj zadnjih pet let približno enak. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje je ta delež leta 2012 znašal 6,08 odstotka, trenutno 6,31 odstotka. To pomeni, da si okoli 94 odstotkov zavarovanih oseb osebnega zdravnika izbere, šest odstotkov, to je približno 126.000 oseb, pa tega ne stori.

Odločitev za osebnega zdravnika ni obveznost, ljudje se sami odločijo, ali bodo imeli osebnega zdravnika ali pa ne. Nekaj bo vedno takšnih, ki si osebnega zdravnika ne bodo izbrali. Ne gre za nov pojav, ki bi kazal, da so se razmere v našem zdravstvu poslabšale, prav tako ne gre za specifično slovenski pojav. Vse to ne spremeni dejstva, da primanjkuje družinskih zdravnikov in da je v nekaterih slovenskih krajih težko najti splošnega zdravnika, ki še lahko sprejme nove paciente. A treba je jasno povedati, da glavna težava ni več razpisovanje specializacij. Ministrstvo za zdravje je s pritiskom na zdravniško zbornico doseglo, da je ta razpisala več specializacij družinske medicine. Tako bo letos specializacijo predvidoma končalo 58 specializantov družinske medicine, leta 2018 pa skoraj dvakrat več, 110. Na podlagi tega je v prihajajočem letu načrtovanih od 30 do 60 novih družinskih ambulant.

Kje se torej zares zatika? Po mnenju dr. Zalike Klemenc Ketiš, predstojnice katedre za družinsko medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, so ozko grlo zdravstveni domovi, ki bi morali zaposlovati več mladih specialistov družinske medicine, pa tega zaradi varčevanja ne počnejo. Dogaja se, da zdravstvenemu domu ZZZS prizna (in plača) na primer osem splošnih zdravnikov oz. timov, dejansko pa ta zaposluje le štiri. Takšno stiskanje gre na račun bolnikov, pa tudi na račun vedno bolj izčrpanih družinskih zdravnikov.