Pregled leta: Leto rekordov

Slovenija je bila med državami, kjer je bil padec rasti v kriznem desetletju med 2007 in 2016 najgloblji. A smo se pobrali in močno odbili nazaj. V letu 2017 je bila rast slovenskega gospodarstva celo druga najvišja v Evropski uniji, kar je mnoge presenetilo, predvsem institucije, ki gospodarska gibanja napovedujejo, saj so se prav vse, od evropske komisije, Evropske banke za obnovo in razvoj do domačega Umarja v svojih napovedih krepko zmotile in nas podcenile. A še pomembnejše: rast slovenskega gospodarstva je zdrava in na daljši rok vzdržna. Njen ključni motor je še vedno izvoz, ki je leta 2017 rasel po rekordni, 8,8-odstotni stopnji, svoj del pa je končno prispevala tudi domača potrošnja. Gospodinjstva in podjetja si spet upajo tvegati, predvsem zaradi višjih zaslužkov, pa tudi zato, ker je krč popustil in jih ni več strah prihodnosti. Večina podjetij je v letu 2017 končala proces razdolževanja in spet ustvarjajo dobiček. Tudi banke so zdrave. Brezposelnost se manjša. V zadnjem letu se je število registriranih brezposelnih zmanjšalo za skoraj 15 odstotkov. Odpirajo se nova delovna mesta. Bonitetne agencije, ki so nas nekoč uvrščale med najbolj tvegane evropske države, ob bok Grčiji, Cipru in Portugalski, nam zdaj druga za drugo dvigujejo bonitetno oceno, kar državi omogoča ugodno refinanciranje kreditov.

»Če se motim in če bo koalicija v naslednjih dveh letih dokazala, da ima prav, da smo se odbili, da rastemo, da bo Slovenija čez dve leti dosegala pozitivno gospodarsko rast, s katero bomo lahko z lahkoto odplačevali kredite, ki jih najemamo po petodstotnih obrestih, potem, glejte, jaz se upokojim kot politik in bom užival v tem blagostanju in bom zelo vesel.«
Predsednik SDS Janez Janša 19.12.2013 v Tarči o pogoju za svojo upokojitev

Pred nami je nekaj dobrih let. Gospodarstvo bo še naprej raslo, sicer zmerneje kot v letu 2017, a stabilno. Strah pred pregrevanjem je vsaj za zdaj neutemeljen, seveda pod pogojem, da ne bo prišlo do kakšnih dramatičnih zasukov na domači ali na tuji sceni. Res je sicer, da del povečane potrošnje izhaja iz povečanega zadolževanja, vendar to ni niti po naključju tako problematično, kot je bilo v letih pred krizo. Dokler potrošnja temelji na realnih dohodkih, ni nobene potrebe, da bi jo kakorkoli omejevali. Zaradi višje rasti so logično višji tudi javnofinančni prilivi. V letih 2018 in 2019 naj bi tako prvič po krizi ugledali tisti redek pojav slovenskih javnih financ, ki se mu reče proračunski presežek. Kljub očitnemu okrevanju je vlada previdna in še ni sprostila vseh strogih varčevalnih ukrepov, sprejetih na vrhuncu krize. Tako bo denimo starševsko nadomestilo še vsaj v naslednjem letu ostalo pri 90 odstotkih plače, pa čeprav bi vrnitev na sto odstotkov državo stala le pičlih 24 milijonov na leto. Veljavni pa ostajajo tudi nekateri varčevalni ukrepi v javnem sektorju. Januarja 2017 je bila sicer prvič po petih letih izvedena redna uskladitev pokojnin, kljub temu pa so upokojenci med tistimi, ki imajo od okrevanja najmanj koristi – tretjina jih je tako obubožanih, da ne zmorejo poravnati niti stroškov ogrevanja. Energetska revščina seveda ni eksluzivno slovenski pojav, poznajo ga tudi druge države. Je pa izvrsten kazalnik, da ugodna gospodarska statistika nujno še ne pomeni boljšega življenja za vse.