Pregled leta: Možganci

Slovenija ima eno najvišjih stopenj gospodarske rasti v Evropski uniji. Pri javnem financiranju znanosti se to bolj malo pozna. Še vedno za raziskave in razvoj iz proračuna namenimo le okoli pol odstotka BDP. Rešuje nas gospodarstvo, ki pokrije kar približno tri četrtine izdatkov za raziskave in razvoj. Več kot v katerikoli drugi državi EU.

Povedno je, da so v letu, ko so tako rekoč še zadnji dvomljivci uvideli, da je kriznega obdobja zares konec, znanstveniki iz javnih ustanov morali na ulice, ker zanje kriza še vedno traja. Nekateri se shoda za znanost niso mogli udeležiti, saj so pakirali kovčke za selitev v tujino.

Tisti, ki vztrajajo, pa so letos ustvarili zavidanja vredno bero pomembnih odkritij. Decembra so se lahko na Kemijskem inštitutu, naši v zadnjem času najpropulzivnejši raziskovalni ustanovi, pohvalili z objavo članka v ugledni reviji Science. Odkrili so, zakaj so nekatere rastline odporne proti nekaterim snovem, ki jih izločajo škodljivi mikroorganizmi, in s tem odprli vrata razvoju morebitnega novega »pesticida« za zaščito ranljivih rastlin.

Strokovnjakom za genetiko iz ljubljanskega Kliničnega centra je v sodelovanju s francoskimi in španskimi kolegi uspelo določiti gen, odgovoren za progerijo, izjemno redko, a usodno gensko bolezen hitrega staranja.

Raziskovalci z ljubljanske Biotehniške fakultete so v pravi lepotici temeljne znanosti odkrili, da med bakterijami obstajajo nevidne mehanske povezave, in tako na glavo obrnili prepričanje, da se organizmi na najnižji razvojni stopnji držijo vsak zase in da je medcelična povezanost znak višje razvitosti.

»Slovenija vloži v znanost 55 približno pol Messija na leto.«
Direktor Instituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič na Valu 202 o nogometni valuti

Slovenski fiziki še vedno uspešno sodelujejo pri poskusih na Velikem hadronskem trkalniku v Evropskem centru za jedrske raziskave CERN, kjer so letos opazovali sipanje svetlobe na svetlobi in s tem dokazali eno osrednjih predpostavk kvantne elektrodinamike. Po 20 letih sodelovanja je Slovenija letos vendarle tudi uradno postala pridružena članica tega centra.

Slovenski znanstveniki iz različnih ustanov so sodelovali pri enem največjih astronomskih opazovalnih dogodkov v zgodovini, ko je 70 observatorijev hkrati zrlo v isto točko na nebu in opazovalo posledice zlitja dveh nevtronskih zvezd. Med znanstveniki iz teh observatorijev je bila tudi dr. Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici, katere novi študent, 17-letni Aleksej Jurca, je zmagal na letošnji olimpijadi iz astronomije in astrofizike na Tajskem.

Slovenski raziskovalci jamskega sveta so dobili ugledno nagrado Alexandra von Humboldta za opis nove vrste jamskega hrošča v črnogorskem podzemlju. V Jamskem laboratoriju Tular v Kranju pa so razvili nov način zaznavanja prisotnosti človeških ribic v nedostopnih kraških jamah na podlagi njihove okoljske DNK. Brez javne finančne podpore.