Pregled leta: Leto skozi želodec

Naj prenova: Danilo, Reteče
Domača baza najboljšega slovenskega sommeliera je doživela temeljito prostorsko prenovo (z izjemno vabljivim izložbenim vinotečnim oknom), kot kaže, pa tudi gladko menjavo generacij pri vodenju in v kuhinji. Posebno omembo Konzumovega direktorata si zasluži med drugim zato, ker je bila letos edina, ki nas je spravila na hrbet.

Naj prigrizek: Maribor, Maribor
Nov podvig rožmarinovskega kompleksa je zgledno prenovljen hotel Maribor s pripadajočo gostilno enormnih dimenzij, v kateri strežejo tudi izjemne, s pastramijasto govedino ali svinjino ter številnimi dodatki polnjene sveže žemlje, ki so tako hudobno dobre, da so že same po sebi razlog za obisk.

Naj motivacija za fizkulturo: Ledinek, Šmarna gora
Šmarna gora ni nora, nor je tist’, ki ne gre gor! Familija Ledinek je namreč na vrhu vzpostavila izjemno organiziran servis za izkotlinske pohodnike, ki poleg številnih izotoničnih napitkov (Pelicon inkluziv) streže odlično košto, na čelu z izjemno pečenko, krasnimi enolončnicami in ocvrtimi miškami po pol evra.

Najradodarnejša roka: Jakomin, Kubed
Za nekaj ovinki po razcepu pri Črnem Kalu je rajska dežela za ljubitelje gomoljik. Jakominovi ne operirajo z nategunskimi zvarki tipa »olje z aromo belega tartufa«, ampak le s frišno robo. In s to frišno robo so radodarni, jedi z njo pa pripravljajo spoštljivo – pač tako, da so gomoljike glavne.

Naj brunch: Ek, Ljubljana
Čeprav bi se slovenska skovanka za kombinacijo zajtrka in kosila po analogiji z angleško imenovala »zasilo« je Ek ob Ljubljanici vse prej kot to: odlično pripravljene zajtrkovalne in bistrojske klasike so nadgrajene z obiljem domišljije in ravno pravo mero hipsta-frajeriranja, da jih človek mora imeti rad.

Naj obvladovanje lokacije: La Bottega Dei Sapori, Piran
Glede na lokacijo (Tartinijev trg) in siceršnjo gostinsko ponudbo v Piranu bi bila tale delavnica okusov zlahka klasična turistična past. Pa na srečo ni, ampak na mizo po čisto sprejemljivih cenah prinaša zanimivo morsko košto, toči dobra piva in vina in se ne ustraši niti minimalističnih špilov tipa špageti z limono.

Naj sprememba namembnosti: Kevder, Brezovica
Kaj reči ob podatku, da se je gospodar brezoviške postojanke Pri Poku naveličal noblese, ki jo je fural dolga leta? Nič drugega kot: »Še dobro!« Pri Poku je po novem Kevder z res izjemnim, na lokaciji hladno prekajenim lososom, časovnostrojnimi ibungami s stejkovjem ter resno kolekcijo džinov, tonikov in druge kletne robe.

Naj domačija: Gaube, Špičnik
Tik pod razgledniškim, iz cestnih ovinkov izrisanim vinogradniškim srčkom je domačija, ki je še legitimnejši razlog za obisk tistega konca domovine. Gaubejevi so vinarsko bazo nadgradili z odličnimi ustvarjalnimi jedmi, spakiranimi v fletne price-performance menije.

Naj bistro: Fudo, Maribor
Mariborski Fudo smo poimenovali »univerzalno shajališče«. Poleg res zanimivega jedilnika je njegova glavna odlika simpatično koeksistiranje obiskovalcev – od tistih, ki so prišli samo na špricar, prek onih, ki bi se radi načvekali ob prigrizku ali dveh, do onih, ki so prišli na resno večerjo.

Naj preboj: Skipass, Kranjska Gora
Mojmir Šiftar, ki vodi restavracijo hotela Skipass v Kranjski Gori, je s tremi domišljenimi scenosledi (slovenski, avstrijski in italijanski – blizu tromeje smo!), polnimi domišljije in mešanja klasičnih in modernističnih tehnik kuhanja, dokončno preskočil iz kategorije obetavnih slovenskih kuharjev v elitni vod.