Sporočilo za javnost

Stališče Združenje bank Slovenije v zvezi s predlogom Zakona o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci glede kreditov v švicarskih frankih in pojasnilo glede navedbe Zveze potrošnikov Slovenije v objavi dne 3.1.2018

Sprejem sistemskega zakona ni in ne more biti rešitev.

Uvodoma je treba ugotoviti, da vsebine predloga Zakona o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci glede kreditov v švicarskih frankih, ki ga je Združenje Frank po posameznih poslancih vložilo v zakonodajni postopek, ni moč komentirati, saj besedilo predloga Zakona še ni objavljeno. Ne glede na dejstvo, da besedilo ni znano, vztrajamo pri stališču, da sprejem sistemskega zakona ni in ne more biti rešitev.

Prvič, ne gre za sistemski problem. Skupna izpostavljenost domačih bank do nebančnega sektorja v švicarskih frankih je bila v letu 2016 le dobra 2 % in se je do konca leta 2017 še zmanjšala.

Drugič, sistemska rešitev pomeni, da se vse kreditojemalce obravnava na enak način, čeprav so njihovi motivi in položaji lahko zelo različni. Socialno ogroženih primerov v vrsti kreditojemalcev kreditov v švicarskih frankih je neprimerno manj, kot se poskuša ustvariti vtis, saj bistvenih razlik med deležem kreditojemalcev kreditov v švicarskih frankih in kreditojemalcev kreditov v evrih, ki imajo težave z odplačevanjem svojega kredita, ni.

Tretjič, retroaktivno izenačevanje kreditov v švicarskih frankih s krediti v evrih, kar naj bi bil namen zakona, bi pomenilo socializacijo izgube kreditojemalcev kreditov v švicarskih frankih, ki se bo v končni posledici prenesla na davkoplačevalce. Gre za kršitev načela enakosti, ker bi se določenim kreditojemalcem zmanjšala obveznost, ki jo bo moral prevzeti nekdo drug. Poleg tega bi tak pristop spodbudil državljane k neracionalnemu prevzemanju tveganj v pričakovanju, da bo država vedno nacionalizirala njihove potencialne izgube (morebitne dobičke pa bodo lahko obdržali). Primerljivih situacij je kar nekaj in se s tem odpira vprašanje enakosti pred zakonom (delnice, obveznice, zavarovalni produkti).

Pri Združenju bank Slovenije ponavljamo stališče, da bi s sprejemom zakona ustvarili diskriminacijo, neenakost in neenakopravnost med uporabniki bančnih storitev ter produktov. Privilegirali bi namreč kreditojemalce kreditov v švicarskih frankih in deprivilegirali kreditojemalce kreditov v evrih. Še posebej ob dejstvu, ker je delež neplačnikov obeh skupin kreditojemalcev primerljiv.

Kreditna pogodba je dvostranski pravni posel med kreditodajalcem in kreditojemalcem. Rešitve je torej potrebno iskati ob upoštevanju zakonodajnega okvira, ki je veljal ob sklenitvi konkretne kreditne pogodbe.

Četrtič, sistemska rešitev ima lahko negativne posledice za državo in njene davkoplačevalce. Namreč, intervencija države z zakonom na tem področju bi državo izpostavila neskladnosti z Ustavo in s pravnim redom Evropske unije. Tak zakon bo moral prestati ustavnopravno presojo v Republiki Sloveniji, pa tudi presojo Evropske centralne banke in Evropske komisije.

Petič, sprejem zakona bi lahko imel negativne sistemske učinke na gospodarstvo zaradi zmanjšanja zaupanja investitorjev. To bi se odrazilo predvsem v upadu investicij zaradi pravne negotovosti, tako na področju bančnega sektorja, kot tudi širše.

Vse posledice sprejema zakona je sicer nemogoče oceniti, zagotovo pa bi sprejem zakona z vidika pravne varnosti in zaupanja v pravni red lahko povzročil hude negativne posledice za celotno slovensko gospodarstvo.

Članice Združenja bank Slovenije vseskozi poudarjajo, da naj se kreditojemalci nanje neposredno obrnejo v primeru težav z odplačevanjem in tako tudi težav, ki izhajajo iz rasti vrednosti švicarskega franka. Vsak primer so pripravljene obravnavati posamično in v sodelovanju z vsakim kreditojemalcem posebej, upoštevajoč vse okoliščine primera ter poiskati najprimernejšo rešitev, s posebnim poudarkom na socialno ogroženih.

Članice Združenja bank Slovenije so preko Združenja tudi sodelovale pri prizadevanjih, ki so potekala pod okriljem Ministrstva za finance in v sodelovanju z Združenjem Frank, za dogovor o izvensodnem reševanju sporov med bankami in kreditojemalci v okvirih veljavne zakonodaje, in torej navedba Zveze potrošnikov Slovenije v javnem sporočilu dne 3.1.2018 glede bank ne drži. Obžalujemo pa spremembo okoliščin, ki so v ta proces posegle z vložitvijo predloga zakona v parlamentarni postopek.

Združenje bank Slovenije