Intervju: Jernej Lorenci

Spoštovani Režiser Jernej Lorenci se je v intervjuju v Mladini z dne 22. decembra 2017 dotaknil tudi dela strokovne komisije za uprizoritvene umetnosti pri Ministrstvu za kulturo RS in komisiji pripisal izjave, ki niso bile nikoli javno izrečene niti zapisane.

V oceni realiziranega programa SNG Drama Ljubljana v letu 2016 je komisija v delu mnenja, ki se nanaša na predstavo Kralj Ubu (premiera 30. 1. 2016) zapisala: »Napovedana prva slovenska integralna uprizoritev (vsi štirje deli) Kralja Ubuja kot ključnega dela sezone, poimenovane Karikature, je bolj kot kritika aktualne slovenske družbe izzvenela kot manifestacija režiserjeve samovolje in neustvarjalne odrske ekshibicije.« V odgovoru na pritožbo SNG Drama Ljubljana glede mnenja komisije je komisija mnenje obširneje obrazložila: »Iz dokumentacije MK je razvidno, da je strokovna komisija v takratni sestavi pri obravnavi programa za leto 2016 le-tega visoko ovrednotila tudi zaradi uvrstitve Kralja Ubuja v program, še zlasti ker je bilo v predstavitvi programa poudarjeno, da gre za prvo slovensko integralno uprizoritev tega dela na slovenskem odru. To in navedbo, da bo delo uprizorjeno v novem prevodu, je strokovna komisija ovrednotila kot izjemen prispevek, saj gre za prelomno delo v kontekstu moderne evropske dramatike, predhodnika evropskih modernističnih tokov od surrealizma do dramatike absurda. Napovedana integralna uprizoritev Kralja Ubuja bi skratka pomenila odpravo še enega zamudništva v slovenski gledališki ustvarjalnosti in širše gledano v kulturni ustvarjalnosti nasploh. Kralj Ubu kot delo, ki izpoveduje radikalno kritiko evropskega človeka in njegovega skrajnega subjektivizma, je, tako je ob presoji programa za leto 2016 ugotavljala strokovna komisija, idealen vsebinsko-problemski »emblem«, ključno delo v načrtovanem programu za prvo polovico leta 2016, poimenovanem Karikature. Je bilo tej najavi in tem tematsko-problemskim orientacijam za leto 2016 zadoščeno?

Po mnenju aktualne strokovne komisije še zdaleč ne: izvedba Kralja Ubuja se v celoti močno razlikuje od napovedi. Strokovna komisija je na to dolžna opozoriti, neugotavljanje neskladnosti med napovedjo in izvedbo bi pomenilo kršenje zavez pri delu strokovne komisije. Strokovna komisija na podlagi navedenega ocenjuje, da je uprizoritev namesto dela, ki je živo po zaslugi svoje radikalne kritike vsega obstoječega, ki gledališke ustvarjalce motivira s svojo nekonvencionalnostjo, inovacijo na ravni jezika, stila in pomensko večplastnostjo (!), ponudila sploščeno, simplificirano, enodimenzionalno predstavo, teater, ki, kot je zapisal eden dolgoletnih abonentov SNG Drame Ljubljana, ne nastavlja več zrcalne podobe sprevrženi spaki sodobnega sveta, ampak to spačeno sprevrženost soproizvaja.

Z drugimi besedami: strokovna komisija je načrtovano uprizoritev in njeno realizacijo motrila v kontekstu pomena tega dela za razvoj evropske dramatike in njenega gledališča. Nenazadnje je v uvrstitvi tega dela (integralna uprizoritev) videla odpravo »dolga«, ki ga slovensko gledališče, še zlasti pa osrednje nacionalno dramsko gledališče, ki je med strateške programske prioritete na prvem mestu vpisalo »uprizarjanje svetovne in domače klasike ter seznanjanje slovenskega občinstva z dramskimi novitetami«, ima do slovenske kulture in do gledališkega občestva – ne le do gledalcev, tudi do ustvarjalcev gledališča. Jarryjev Kralj Ubu nedvomno sodi med klasična dela evropskega modernizma. To so za strokovno komisijo objektivna merila pri vrednotenju načrtovanega programa in njegove realizacije. Strokovna komisija je pri vrednotenju predstave izhajala iz stališča, da besedilo ni edini konstitutivni element gledališke predstave; ta je bogato strukturiran sistem znakov, kar inovativnemu režiserju omogoča, da predoči svojo izvirno interpretacijo uprizarjanega dela, ne da bi pri tem nasilno posegal v gledališko delo, ga siromašil in banaliziral. Dokazov za to je tako v evropskem kot v slovenskem gledališču dovolj.« Trditev gospoda Jerneja Lorencija: »Z imenom in priimkom so zaradi predstave Kralj Ubu izpostavili tudi mene, ker naj bi bil samovšečen, kičast in poln ega« torej ni resnična, saj komisija tega ni nikjer zapisala.

Prav tako je neresnična izjava gospoda Lorencija, da je »komisija lani dala večini teatrov negativno oceno«. Komisija je namreč v letu 2016 obravnavala program trinajstih gledališč za leto 2017: delo dveh gledališč je ovrednotila z opisno oceno vrhunsko, šestih gledališč z oceno kakovostno in petih gledališč z oceno ustrezno. Najbrž je potrebno za konec dodati še to, da ima vsak ustvarjalec pravico izreči kritično mnenje o delu ministrstva v celoti in o delu posamezne strokovne komisije, ki ocenjuje in vrednoti kulturne programe oziroma projekte javnih zavodov in drugih izvajalcev. Seveda pa takšno kritično mnenje izgubi vso verodostojnost, če je utemeljeno z očitki, ki ne držijo, in citati, ki so v resnici ponarejeni. Ustvarjalcu s tolikšnim ugledom, kot ga ima gospod Lorenci, tega zagotovo ni treba početi.