Finančna ministrica zaščitila superbogate

Ministrstvo za finance v pogovorih glede predloga zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju nikoli ni zasledovalo cilja superbogatim omogočiti nižje plačilo predlaganega prispevka, temveč smo se zavzemali za vzdržnost financiranja javnega zdravstva, pri čemer pa je treba imeti v uvidu tudi širši vidik vzdržnosti javnih financ in gospodarskega okolja ter transparentno in gospodarno porabo sredstev.

Predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ureja med drugim tudi možnost uvedbe novega zdravstvenega doplačila, sicer sodi v pristojnost ministrstva za zdravje, vendar pa je veliko rešitev povezanih s področjem javnih financ. Ker je predlog zakona tako neposredno povezan tudi z ministrstvom za finance, smo pri pripravi predlogov od vsega začetka aktivno sodelovali. Pogovori so trajali precej časa in niso bili enostavni, smo si pa na ministrstvu za finance ves čas pogovorov prizadevali, da bi našli skupno rešitev, ki bi bila sprejemljiva za vse vpletene deležnike.

Pri iskanju ustreznih rešitev smo na ministrstvu za finance zasledovali dolgoročno vzdržnost javnih financ, s tem povezano konkurenčnost poslovnega okolja in na drugi strani ustrezno raven socialne države, ki temelji na načelih solidarnosti in pravične porazdelitve bremena. Ne smemo pa pozabiti, da imamo v Sloveniji dohodke iz dela znatno obremenjene s prispevki (in ne davki), na kar nas že nekaj časa opozarjajo tudi mednarodne institucije, pobude za razbremenitev dela pa prihajajo tudi s strani socialnih partnerjev ter strokovne javnosti. Tako smo že v uvodnem obdobju pogovorov uskladili vrsto pomembnih novih rešitev, ki krepijo financiranje javnega zdravstva in pomenijo pomembne izboljšave sistema javnega zdravstva v Sloveniji. Nazadnje smo s pomočjo predsednika vlade dosegli tudi kompromisne rešitve glede plačevanja prispevkov na pasivne dohodke in glede preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v zdravstveno doplačilo.

Na ministrstvu za finance sicer menimo, da je prostor za medresorsko usklajevanje za pogajalsko mizo, in ne v medijih, še posebej v obdobju, ko je bil kompromis, sprejemljiv za obe ministrstvi, že dosežen. V skladu s tem se bomo trudili konstruktivno sodelovati tudi pri nadaljnjem usklajevanju posameznih konkretnih rešitev, kjer ob pozornem branju celotnega besedila predloga zakona še opažamo nedoslednosti in nedorečenosti. Povsem nesprejemljivo pa je za nas izpostavljanje in diskreditiranje posameznih javnih uslužbencev, ki pri glavnini pogovorov niti niso sodelovali, hkrati pa so pri svojem delu zavezani visokim strokovnim standardom. V nobenem primeru pa omenjeni in drugi posamezniki v pogovorih niso predstavljali ali zagovarjali svojih osebnih stališč, temveč so vselej predstavljali dogovorjena strokovna stališča ministrstva za finance.

Glede določitve višine zdravstvenega doplačila smo na ministrstvu za finance vložili velik napor v to, da z novimi ukrepi za financiranje zdravstvenega varstva ne bi izničili razbremenitve dohodkov v okviru davčnih ukrepov, ki smo jih pripravili in so bili sprejeti v letih 2016 in 2017. Gre za ukrepe, ki z znižanjem davčne obremenitve dohodkov iz dela predvsem visoko strokovnih in najproduktivnejših zaposlenih (zaposleni, ki v podjetjih ustvarjajo najvišjo dodano vrednost) zagotavljajo pomemben korak k bolj konkurenčnemu poslovnemu okolju za podjetja, ki zaposlujejo v Sloveniji, k ohranjanju delovnih mest v Sloveniji ter pozitivno vplivajo na produktivnost in učinkovitost v podjetjih. Zagotavljanje konkurenčnega poslovnega okolja je ključno za dolgoročno vzdržno gospodarsko rast, od katere pa imamo pomembne koristi vsi državljani. Ministrstvo za finance torej nikoli ni zasledovalo cilja superbogatim omogočiti nižje plačilo omenjenega prispevka, temveč se je zavzemalo za ohranitev davčne razbremenitve dohodkov tistih zaposlenih, ki podjetjem prinašajo največjo dodano vrednost, kar ima, kot smo že poudarili, pozitiven vpliv na dolgoročno vzdržno gospodarsko rast.

Dosedanje dopolnilno zdravstveno zavarovanje se zakonsko obravnava kot del prostovoljnega dela zdravstvenega zavarovanja, predlagano zdravstveno doplačilo pa je sestavni del obveznega zdravstvenega zavarovanja. Nova predlagana rešitev, ki bi dopolnila obstoječi sistem financiranja javnega zdravstva, po našem mnenju sledi osnovnim načelom zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, saj je zdravstveno doplačilo obvezen zdravstveni prispevek, ki nadomešča sedanje premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in ob tem zagotavlja pravičnost in solidarnost sistema. Tako je zagotovljen enakopravnejši dostop vseh državljanov do zakonsko določenih zdravstvenih pravic, za katere so bila doslej določena doplačila.

Izhajajoč iz navedenega pa je tudi z vidika ohranitve enotnosti davčnega sistema primerno zagotavljati cilje, ki temeljijo na izenačevanju obveznih prispevkov za socialno varnost z zdravstvenim doplačilom, to pomeni, da je upravičena in tudi nujna enaka davčna obravnava zdravstvenega doplačila z obveznim prispevkom za socialno varnost. Posledično drži, da se z upoštevanjem zdravstvenega doplačila zmanjšuje neposredna davčna obveznost posameznika, v kakšni višini pa je odvisno od njegovih osebnih okoliščin, ki so povezane z uveljavljanjem različnih davčnih olajšav in višine vseh doseženih dohodkov.

Ne glede na možnost zniževanja davčne osnove z zdravstvenim doplačilom ne moremo govoriti o tem, da je prispevek tistih z višjimi dohodki nižji v primerjavi s tistimi v najnižjih dohodkovnih razredih, saj moramo upoštevati dejstvo, da za enak obseg pravic iz naslova zdravstvenega zavarovanja posamezniki z višjimi dohodki v tekočem letu plačujejo višji prispevek oziroma znesek zdravstvenega doplačila. S trenutno ureditvijo v Sloveniji posameznik s 100.000 evri dohodka na leto v zdravstveno blagajno iz naslova obveznih prispevkov za zdravstveno zavarovanje prispeva skupaj 13.450 evrov, nekdo z minimalno plačo pa 1.299 evrov. Že obstoječi sistem tako zasleduje načelo solidarnosti in zagotovo imamo v Sloveniji enega najbolj solidarnih sistemov financiranja javnega zdravstva. Za njegovo vzdržnost pa moramo imeti v uvidu tudi širši vidik javnih financ in gospodarskega okolja ter skrbeti predvsem za to, da se bodo ta sredstva porabljala transparentno in gospodarno.

Temu načelu pa smo tudi ob določitvi ustrezne višine zdravstvenega doplačila skušali slediti. Z uveljavitvijo predloga zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki predvideva uvedbo zdravstvenega doplačila v različnih višinah glede na doseženi dohodek posameznika, pa s tem še dodatno zagotavljamo načelo solidarnosti, saj tudi v tem primeru tisti posamezniki, ki prejemajo višje dohodke, plačujejo višji skupni prispevek v zdravstveno blagajno za enak obseg pravic kot tisti, ki imajo nižje dohodke. Zgolj teoretičen izračun pri posamezniku, ki prejema plačo v višini 100.000 evrov na leto (na mesec to pomeni nekaj več kot 8.300 evrov), bo tako po predlogu zakona danes njegov skupni obvezni prispevek za zdravstveno varstvo znašal 13.870 evrov, medtem ko bo prejemnik minimalne plače prispeval v zdravstveno blagajno iz naslova obveznih prispevkov za zdravstveno varstvo 1.539 evrov. Pri tem pa moramo poudariti, da z uvedbo sistemske rešitve in ohranitvijo enotnosti davčnega sistema lahko enako kot pri posamezniku z višjimi dohodki taka rešitev predstavlja ugodnejši sistem tudi pri posamezniku z najnižjimi dohodki. Namreč ravno pri teh posameznikih lahko enako trdimo, da je njegova efektivna obdavčitev bistveno nižja od trenutne višine oz. je enako nižja od trenutnega zneska doplačila.

Ministrstvo za finance se je v pogovorih z ministrstvom za zdravje zavzemalo tudi, da bi bila izvedba novega financiranja takšna, da bi omogočala plačevanje s čim manj administrativnimi bremeni in s čim manj možnostmi za izogibanje plačilu teh obveznih dajatev.

Glede lobističnih stikov s področja zavarovalništva, ki jih je ministrstvo za finance prijavilo komisiji za preprečevanje korupcije, pa poudarjamo, da je ministrstvo za finance pristojno za področje zavarovalništva v Sloveniji in da so posledično zavarovalnice eden od deležnikov ministrstva. S tega vidika so stiki z zavarovalnicami običajni, česar na ministrstvu za finance tudi nikoli nismo skrivali. Bolj nenavadno bi po našem mnenju bilo, da ministrstvo, pristojno za posamezno področje, ne bi bilo pripravljeno na pogovore z deležniki s področja, za katerega je pristojno. To pa seveda nikakor ne pomeni, da je ministrstvo za finance v pogovorih z ministrstvom za zdravje zagovarjalo stališča zavarovalnic.