Manj ovir za GSO

Države članice Evropske unije imajo zelo različna mnenja o gojenju gensko spremenjenih rastlin. Močno jedro držav mu nasprotuje, druge pa takšnih rastlin, čeprav do njih nimajo posebnih zadržkov, zato ne morejo gojiti. Ker je treba za odobritev gojenja v EU doseči ustrezno večino glasov v svetu EU, je zaradi te razklanosti evropskim kmetom še vedno na voljo le peščica GSO-sort.

V Bruslju so pričakovali, da bo zaplet rešila določba iz leta 2015, po kateri se lahko vsaka država sama odloči in kljub pozitivnemu mnenju na ravni EU prepove gojenje katerekoli vrste GS-rastlin na svojem ozemlju. A države, ki nasprotujejo gojenju GSO, kljub tej možnosti še naprej redno glasujejo proti odobritvi novih GS-sort.

Skupina 13 evropskih znanstvenikov, med katerimi je tudi dr. Borut Bohanec z ljubljanske Biotehniške fakultete, je zato ta teden v znanstveni reviji Nature Biotechnology objavila poziv k spremembi ureditve. »EU pozivamo, naj omogoči tudi obratni mehanizem, da države, ki želijo pridelovati GS-sortiment, to lahko storijo. Želimo odpraviti dejansko popolno blokado sproščanja.«

V skladu s predlogom bi za oceno tveganja še vedno skrbela Evropska agencija za varno hrano, njeno pozitivno mnenje pa bi bilo dovolj za individualno odločitev držav članic o tem, ali neko GS-sorto potrebujejo v svojem naboru kmetijskih rastlin. Tako bi se lahko dostopnost GSO bolj prilagajala potrebam in volji posameznih držav in ne bi bila odvisna od skupne volje vseh članic EU.

Slovenija je med državami, ki redno glasujejo proti odobritvi novih GS-sort in ki je takoj izkoristila možnost prepovedi gojenja odobrenih GS-sort na svojem ozemlju. »Sodobne sorte rešujejo številne težave kmetijstva – zmanjšajo rabo pesticidov, omogočajo uvedbo lastnosti, koristnih zdravju prebivalstva,« pravi Bohanec. »Z uvedbo sodobnega nabora sort bi lahko rešili zelo žgoče težave slovenskega kmetijstva.«