25. 1. 2018 | Politika
Za enake možnosti in proti prevladi moških
Novela zakona o enakih možnostih žensk in moških naj bi zagotovila povečanje deleža tistega od spolov, ki je zdaj zastopan v manjšem deležu
Če pogledamo podatke o deležu poslank po mandatih v samostojni Sloveniji, je bilo v prvem mandatu v parlamentu zgolj 13,9 odstotka žensk, danes, v sedmem mandatu, jih je 36,6 odstotka. To še ni polovica, a izboljšanje je.
© Tumisu / Pixabay
Poslanec SMC Saša Tabaković je s podporo poslancev svoje stranke in stranke SD vložil novelo zakona o enakih možnostih žensk in moških; novela naj bi zagotovila povečanje deleža tistega od spolov, ki je zdaj zastopan v manjšem deležu. Predvideva uveljavitev vsaj 40-odstotne zastopanosti posameznega spola v državnih in občinskih javnih zavodih ter podjetjih v delu, kjer člane imenuje ustanovitelj.
Z zakonom o enakih možnostih žensk in moških, sprejetim leta 2002, je slovenski pravni red dobil krovni zakon, ki določa temelje za izboljšanje položaja žensk in ustvarjanje enakih možnosti spolov na posameznih področjih družbenega življenja. Predlagatelji novele zakona pa so prepričani, da je njihov predlog nadgradnja sedanje zakonske ureditve, ki bo omogočila de facto enakost, ne da bi pri tem povzročila diskriminacijo. To, da ženske enakopravno odločajo, »ni samo stvar enakopravnosti, ampak je bistvenega pomena za rast in razvoj naše družbe,« so zapisali.
Pri nas, podobno kot v drugih državah članicah Evropske unije, na položajih odločanja v javnem sektorju še vedno prevladujejo moški.
Pri nas, podobno kot v drugih državah članicah Evropske unije, na položajih odločanja v javnem sektorju še vedno prevladujejo moški. In to čeprav se razmere na političnem parketu izboljšujejo. Če pogledamo podatke o deležu poslank po mandatih v samostojni Sloveniji, je bilo v prvem mandatu v parlamentu zgolj 13,9 odstotka žensk, danes, v sedmem mandatu, jih je 36,6 odstotka. To še ni polovica, a izboljšanje je očitno. Ženske prednjačijo tudi med vsemi zaposlenimi v državnem zboru, pa tudi med funkcionarji v službah in med sekretarji poslanskih skupin.
»Novela zakona, ki sem jo vložil, govori o kvoti 40 odstotkov, ker je takšno priporočilo evropske komisije. Mislim, da je to dober ukrep, tudi z vidika zasebnega sektorja, ki takšne pozive potem počasi sprejema samoiniciativno. Po metodi dobrega zgleda,« pojasnjuje Tabaković. Dodaja še, da s predlaganimi spremembami razbijamo stekleni strop, na katerega pri poklicnem napredovanju naletijo predvsem izobražene ženske, ki imajo enake kvalifikacije kot njihovi moški kolegi.
V Sloveniji so ženske med prebivalstvom v večini, vendar se to ne pozna pri tem, koliko vodilnih položajev zasedajo, in pri višini zneskov na plačilnih listah.
V Sloveniji so ženske med prebivalstvom v večini, vendar se to ne pozna pri tem, koliko vodilnih položajev zasedajo, in pri višini zneskov na plačilnih listah. Tisti, ki na različnih področjih zahtevajo uravnoteženost, bi se lahko tudi na tem zavzeli za odpravo nesorazmerja in vzpostavitev uravnoteženega vpliva žensk na odločanje v državi. Zavzemanje za pravičnost bi moralo biti dolžnost vseh nas, žensk in moških.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.