Ulična noviteta

Azijski bistro Osha
Trubarjeva 40, Ljubljana
tel.: 040 282 713
Osha obratuje od ponedeljka do sobote od 11.30 do 22. ure, ob nedeljah pa je zapovedan počitek.

Ambient:
malo večja rupa u zidu, v kateri je prostor za eno mizo za štiri in nekaj barskih stolov; nekaj mizic je še na ulici; muzika je azijski pop

Napitki:
bližnja pivopivska trgovina Že v redu, Primož je poskrbela za nekaj rokodelskih pirov; sicer pa tudi azijski sadni sokovi

Dostopnost:
peš po Trubarjevi, v upanju na prazen stol in s planom B za take away opcijo

Fino:
resna in iskrena izvedba košte bun ga sa s piščancem

Ne tako fino:
Se zdi samo meni, ali je bil pho v resnici manj obložen kot tisti na menijski fotki?

Večina jedi stane 6,9 evra, če jim dodajate rakce, se cena dvigne za 60 centov; cesarski zavitki so 3,9 evra.

»Ne bodite no tako zapeti! Sprostite se, na Trubarjevi smo, turistov ni in najhuje, kar se nam lahko zgodi, je, da nas oplazi kakšen blazneč kolesar!« je na skepso, ki jo je zaznal v ogledniškem odredu, izčrpno in argumentirano odgovoril vodja tokratne odprave. Trubarjeva je, kar ostremu očesu lojalnega bralskega telesa gotovo ni ušlo, tista ulica, ki jo imamo v Konzumovem štabu najraje od vseh. Po selitvi Abi falafla v sosednje večje in udobnejše prostore smo tako v izpraznjenih prostorih firbčno opazovali odprtje, rast in razvoj nove ulične prigrizovalnice.

Osha se sicer formalno imenuje bistro, čeprav gre v resnici za en čisto micen prostor, v katerem se simultano odvijata pobiranje naročil in predaja »za sabo« robe na šanku, jemanje pirčkov in hudih upiksnjenih azijskih sokov iz hladilnika, kurjenje pod cvrčečimi voki, kakšnega pol ducata gostov, ki najde svoje mesto za edino mizo in na nekaj barskih stolčkih, pa v tem ljubkem kažinčku čaka na krožnike ali pa s palčkami že dviguje rezance med ustne.

Z azijsko košto zunaj Azije je načeloma tako, da se kar hitro vidi (predvsem pa okusi), ali se nje avtorji posla lotevajo z resno zavezo izvornim okusom in kombinacijam ali pa v upanju na nepoučenost odjemalcev žgejo bližnjice in strežejo približke. Osha na srečo sodi v prvo kategorijo: izbira jedi je prilagojena kapacitetam – nekaj različic povokanih rezancev, obvezen riž, par ali dva zavitkov in krepka župa. V Oshi je ta vietnamski pho – ravno prav aromatična in močna juha je opremljena z rezanci, tankimi rezinami kuhane govedine, kolutki pikantne, poliju podobne piščančje klobase, surovo mlado čebulo, svežim koriandrovim perjem in nekaj kapljami čilijeve omake. V zimskem času bi se slovenskemu jedcu težko bolj priljubili kot s krožnikom takele kreftne, poživljajoče goveje župce. Krasna je! Isti pridevnik mirne duše uporabim tudi za kolekcijo z limonino travo odišavljenega praženega piščanca, ocvrtih zelenjavnih zvitkov, hladnih, čisto tankih riževih rezancev, surovih kalčkov in zelenjave ter meni neznanih, a odličnih hrustljajočih koščkov, ki nosi skupno ime bun ga sa. Gospa in gospodična, ki sta napadali vsaka svoj krožnik rezancev – ta mlada mile, nedolžne klasične jajčne s piščancem; ta zrela pa bolj značajne, že kar malo funky riževe z rakci, sta bili navdušeni; vsi, ki smo v sladko pekočo pomado pomakali hrustljavo ocvrte vietnamske zavitke z zelenjavo in svinjino, pa tudi.

V Oshi nismo pogrešali sladic; pravzaprav nismo pogrešali ničesar: če je hrana iskrena, okusna in sveža; če je celoten iz placa, obiskovalstva, muzike in osebja sestavljen vibe prijeten, potem se človek pač počuti dobro in prenese tudi specifično aromo na tekstilu in niti ne opazi prepiha skozi pozimi neprestano odpirajoča se vrata. Ulični pogon je to. Recimo mu kar nova perla v najperlasti ulici prestolnice. Všeč!