Vsote, ki jo klubi namenijo za prestope nogometašev, iz leta v leto naraščajo

Dohodke bi bilo potrebno pravičneje razdeliti med udeležence mednarodnih klubskih tekmovanj

Zimski prestopni rok za nogometaše se je s koncem januarja zaprl v glavnini najmočnejših evropskih lig, v preostalih evropskih ligah, tudi v slovenski, pa so prestopi igralcev možni še približno 14 dni. Na Japonskem, v Braziliji ali v Rusiji pa je rok za registracijo nogometašev še daljši, saj je tudi sistem tekmovanja drugače urejen. V Evropi tekmovalna sezona poteka v dveh koledarskih letih, po drugi strani pa (npr. v Braziliji) nogometna sezona poteka znotraj posameznega koledarskega leta. Število prestopov in vsota, ki jo klubi namenijo za prestope pa iz leta v leto narašča.

Zgolj v zimskem prestopnem roku je klub zamenjalo več kot 21.300 igralcev, klubi so za vse omenjene prestope namenili 1,37 milijarde evrov. Ogromno število menjav v nogometni industriji lahko pripišemo želji športnikov po boljšem zaslužku ali boljših razmerah za delo ter razvoj. Ob tem velja poudariti, da se bo poleti odvijalo svetovno prvenstvo v Rusiji, kar je nekatere, predvsem tiste, ki so v dosedanjem poteku sezone igrali manj oz. malo, spodbudilo, da si najdejo novega delodajalca v želji po vpoklicu v reprezentanco. Seveda ta motivacija ni vodila igralcev iz držav, ki se niso uspele kvalificirati na prvenstvo.

Zgolj v zimskem prestopnem roku je klub zamenjalo več kot 21.300 igralcev, klubi so za vse omenjene prestope namenili 1,37 milijarde evrov.

Pravkar končani prestopni rok je postregel s številnimi novostmi in zanimivimi zgodbami, ki jih v drugih športih ne najdemo. Nogometni trg delovne sile regulira pravilnik, ki ga je sprejela krovna organizacija, ki skrbi za razvoj nogometa, tj. FIFA. V tem pravilniku je določen tudi status mladoletnih nogometašev, ki lahko opravijo mednarodni prestop zgolj pod določenimi pogoji. Med državami članicami Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora lahko klubi 'trgujejo' tudi s športniki med 16 in 18 letom. Pred dnevi je tako iz Genoe v Monaco prestopil 16-letni Pietro Pellegri za rekordno odškodnino 21 milijonov evrov. Omenjeni prestop lahko razumemo kot nadaljnji odmik od vrednot in morale športa. Nogomet v čedalje večji meri predstavlja del zabavne industrije, kjer sta spektakel in finančni uspeh v prvem planu. Športni uspeh je potemtakem zgolj stranski produkt uspešnega vodenja in trženja kluba na globalnem trgu.

Za novost v svetu nogometnih prestopov pa je poskrbel turški amaterski klub Harunustaspor, ki je za prestop igralca uporabil Bircoine. Poleg turških lir so pri prestopu uporabili tudi kriptovaluto, kar je novost v nogometnem svetu. Morda pa bi lahko v prihodnosti klubi z igralci trgovali s pomočjo kriptovalute, ki bi bila namenjena zgolj nogometu. S tem bi lahko uspešno omejili norijo, ki jo lahko pripišemo čedalje višjim vsotam denarja s katerimi klubi upravljajo in razpolagajo ter jih namenijo za prestope in plače igralcev.

Pred dnevi je iz Genoe v Monaco prestopil 16-letni Pietro Pellegri za rekordno odškodnino 21 milijonov evrov. Omenjeni prestop lahko razumemo kot nadaljnji odmik od vrednot in morale športa.

Zgolj v sezoni 2015/16 so skupni dohodki klubov v t. i. big five (angleška, španska, nemška, italijanska in francoska liga) narasli za 1,4 milijarde. V primerjavi z letom poprej za dvanajst odstotkov. Za glavnino hitre rasti nogometne industrije je odgovorna prodaja televizijskih pravic, približno tretjino pa k rasti prispevajo sponzorske pogodbe in prodaja navijaških izdelkov. Zaradi večje moči 'spletnih' gigantov, kot so npr. Amazon, Google, Facebook, Netflix ali Apple in novih načinov predvajanja (športnih) vsebin, obstaja velika verjetnost, da se bodo dohodki z naslova televizijskih pravic za lige in posledično tudi klube še povečali. Pred petnajstimi leti je Sky za pravice predvajanja tekem angleške Premier lige za obdobje treh let namenil nekaj več kot milijardo funtov, lani je za enak paket plačal 4,18 milijarde!

V sezoni 2016/17 je na lestvici, ki jo pripravlja računovodsko podjetje Deloitte, dvajset finančno najuspešnejših klubov zabeležilo za 7,9 milijarde evrov prihodkov. Manchester United, Real Madrid in FC Barcelona so vsi beležili prihodke prek 600 milijonov. Omenjena trojica je za prestope zgolj v aktualni sezoni porabila 535 milijonov. Real Madrid je s prestopi (prodaja–nakup igralcev) celo zaslužil 78 milijonov, letošnji rekord pa drži Borussia Dortmund, ki je po podatkih spletnega nogometnega portala Transfermarkt pridelala 131 milijonov plusa. Klubi v finančno najmočnejši ligi, angleški Premier ligi so za nakup novih igralcev v tekoči sezoni porabili nekaj več kot 2 milijardi evrov. Le-to pa zgolj izpostavlja pereč problem, ki ga danes zasledimo povsod, in ne zgolj v nogometu, to je čedalje večji razkorak med bogatimi in revnimi, med centrom in periferijo, med buržoazijo in proletariatom, med elito in delavskim razredom.

Razlike se ne kažejo zgolj v razmerjih in odnosih med nogometnimi ligami ter klubi, pač pa tudi v odnosu med klubi in igralci, ter seveda tudi med igralci samimi. Po eni strani klubi beležijo rekordne dohodke in dobičke, po drugi strani pa mnogi nogometaši živijo v revščini ali pa na njenem robu. V Braziliji 52 % nogometašev bodisi ne prejme plačila v dogovorjenem roku, ali pa ga sploh ne prejme, po svetu je ta delež po podatkih FIFPro, mednarodnega sindikata nogometašev, 41 %. To zgovorno priča o ogromnemu razkoraku med bogatimi in revnimi nogometaši. Kljub temu pa nogomet še ni dokončno izgubil kompasa, kot primer lahko podamo projekt Common Goal, ki združuje nogometaše in nogometašice v dobrodelnosti.

Real Madrid je s prestopi zaslužil 78 milijonov, letošnji rekord pa drži Borussia Dortmund, ki je po podatkih spletnega nogometnega portala Transfermarkt pridelala 131 milijonov plusa.

Projekt Common Goal je nastal pod okriljem Street Foorball World, ki se zavzema za spremembo sveta na bolje s pomočjo moči, ki jo ima nogomet. Skozi raznorazne dobrodelne programe pomagajo pri razvoju manj razvitih regij sveta. Ideja projekta Common Goal je enostavna, nogometaš, nogometašica ali trener se zaveže, da bo za dobrodelne nogometne projekte letno namenil vsaj en odstotek plače. K projektu, ki sta ga idejni oče Jurgen Griesbeck in zaščitni obraz, nogometaš Juan Mata predstavila tudi na nedavnem Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu, so se pridružili številni znani obrazi, kot npr. nogometaši Shinji Kagawa, Mats Hummels, Giorgio Chiellini, ena najboljših nogometašic na svetu, Alex Morgan in trener Julian Nagelsmann.

Glede na vsote denarja, ki se vrtijo v nogometu, je znesek, ki ga pri projektu Common Goal naberejo primerljiv s kapljo v oceanu. Projekt je še nov, s časom se mu bodo gotovo pridružili tudi ostali športniki, ki imajo občutek empatije in želijo pomagati manj privilegiranim posameznikom ali skupinam ljudi. Neven Subotić s svojo fundacijo že od leta 2012 vsako poletje preživi v Etiopiji, kjer pomaga pri grajenju šol in izgradnji vodnjakov. Deutsche Welle je novembra lansko leto pripravila kratek dokumentarec o njegovem delu, ki si ga je moč ogledati na portalu Youtube.

Pomemben preboj bi svetovna nogometna zveza in klubi dosegli, če bi se dogovorili, da bodo namenili določen odstotek od prestopov nogometašev v dobrodelne projekte, ki jih tudi FIFA vodi širom sveta. Nogomet je zgodovinsko gledano igral pomembno vlogo pri razvoju družbe in okolja v katerem je deloval. Nekateri klubi še vedno vztrajajo pri svojih načelih in tradicijah, kot npr. Athletic Bilbao, ki je pravi baskovski ponos, kjer lahko igrajo zgolj Baski. Na drugi strani pa lahko najdemo globalizirane klube, katerih glavni cilj je povezan s finančnim uspehom, torej trženje kluba in klubskih izdelkov, tradicija in solidarnost z okoljem kjer klub deluje pa ni pomembna.

Po eni strani klubi beležijo rekordne dohodke in dobičke, po drugi strani pa mnogi nogometaši živijo v revščini ali pa na njenem robu. V Braziliji 52 % nogometašev bodisi ne prejme plačila v dogovorjenem roku, ali pa ga sploh ne prejme.

V imenu kapitalizma in želje po dobičku iz naslova prodaje navijaških izdelkov se klubi prilagodijo željam potrošnikov. Klubi v želji po večji prepoznavnosti prilagodijo klubske simbole, tako je npr. lani Juventus spremenil grb kluba. Real Madrid svoje izdelke na Bližnjem vzhodu prodaja brez križa, ki ga najdemo v 'originalu' na vrhu krone, ki krasi grb. S takimi potezami se nogomet oz. nogometni klubi oddaljujejo od tradicije in vrednot, ki jih najdemo v športu, v želji po zaslužku. Nogomet je danes zgolj del zabavne industrije, kjer kapital prevlada nad športnimi in širšimi družbenimi interesi. Real Madrid, FC Barcelona, Manchaster United in drugi globalni klubi so danes postali zgolj blagovna znamka, ki jo vodilni možje v klubu tržijo. Od vstopnic prek navijaških rekvizitov do plačljivih televizijskih kanalov, kjer lahko podporniki kluba izvejo vse, tudi to, koga so v klubu kupili ali koga prodali.

Nogomet se mora reformirati, mednarodne nogometne organizacije, tako globalna, kot tudi kontinentalne se morajo zavedati svoje družbene vloge. Dohodke bi bilo potrebno pravičneje razdeliti med udeležence mednarodnih klubskih tekmovanj, nacionalnim panožnim zvezam pa pomagati pri razvoju športa in zdravega načina življenja, ki ljudi uči o strpnosti in sodelovanju znotraj globaliziranega sveta. Trenutni nogometni svet ima še mnoge pomanjkljivosti in slabosti, a s sodelovanjem in izpostavljanjem dobrih praks se lahko te težave tudi odpravi. Na prvo mesto je potrebno postaviti ljudi, tako (profesionalne) športnike, kot tudi navijače in ostale delavce, ki delujejo v športu. Kapital pa naj svojo norost preusmeri v katero drugo panogo družbe, kjer lahko morebiti koristi v obče dobro.