Podla oblast

Trideset let mineva, odkar smo v Sloveniji zadnjič izdali tajni uradni list. Danes je s predpisi mnogo težje »čarati«. Ne samo, da mora biti vsak javno objavljen, že predlog je treba javno predstaviti. Zato prejšnji teden ni bila presenetljiva le nakana ministrstva za delo, da z novelo zakona o družinskih prejemkih revne kaznuje z odvzemom otroškega dodatka, temveč in še posebej to, da so se na tako sporen ukrep mediji, humanitarne organizacije in stroka tako pozno odzvali. Vendar pa je treba kritiko usmeriti v drugo smer, v ministrstvo: slednje je namreč naredilo vse, da javnost za ukrep sploh ne bi izvedela, in to tako vrhunsko, da bi jim zavidali celo tisti, ki so si tajni uradni list izmislili.

Javnim razpravam o novih predpisih se namreč danes skorajda ne da izogniti. Če kdo vendarle poskuša, praviloma nase prikliče še več pozornosti. Ministrstvo je razpravo zato seveda imelo. A opravili so jo v času dopustov, konec avgusta – ker vedo, da je takrat pozornost javnosti manjša. Razprava tudi ni trajala predpisanih trideset dni, ampak samo trinajst.

A to samo po sebi ni še nič posebej zvitega, gre za pogosto (slabo) prakso naših ministrstev. Prava mojstrovina je besedilo, predloženo v javno razpravo in rahlo dopolnjeno nato še v državni zbor. Ko gre za otroški dodatek, je edini nesporen v njem 7. člen, ki se nanj nanaša. Glasil se je, in to tehnično povsem pravilno in korektno: »V prvem odstavku 74. člena se doda nova šesta točka, ki se glasi: ‘(6) iz neupravičenih razlogov ne obiskuje osnovne šole’.« Ker pa takšni členi ne povedo nič, pravila določajo, da zakon ne more v proceduro brez uvodnega besedila, v katerem predlagatelj podrobno predstavi ne samo, kaj spreminja in kako, temveč tudi zakaj in kaj si od tega obeta. Vsak zakonski predlog ima zato v uvodu oceno stanja in razloge za sprejem, cilje, načela in poglavitne rešitve ter presojo posledic, ki jih bo imel njegov sprejem. Šele nato sledi zakonsko besedilo, temu pa kot dodatna varovalka še obrazložitve za vsak posamezen člen.

Sporni člen, čeprav gre za zelo drastičen ukrep – odvzem otroškega dodatka, ni bil omenjen v nobenem od uvodnih poglavij. V oceni stanja, kjer naj bi se govorilo o težavah, ki se z zakonom rešujejo, neupravičenega neobiskovanja šole in neučinkovitosti obstoječih sankcij ne najdemo med problemi. Tudi med cilji niso omenili, da želijo pojav zmanjšati, enako kot niso odvzema dodatka omenili pri poglavitnih rešitvah, čeprav jih je za celo stran. Drži, ni pravilo, da bi bilo treba predstaviti vse, a če se je ministrstvu med poglavitnimi rešitvami zdelo vredno izpostaviti povsem tehnično določbo, s katero so praktično le prepisali določbo iz zakona o družinskih razmerjih, da se jim nanj ni več treba sklicevati, potem ne bi samo najbrž, ampak zagotovo morali predstaviti tudi odvzem otroškega dodatka. Kot bi to seveda zagotovo morali narediti tudi v poglavju o posledicah zakona, a so tam pri omenjanju socialnih posledic zgolj po birokratsko zapisali, da bo zakon imel »posledice za socialno področje; in sicer na pravice iz starševskega varstva in družinskih prejemkov«.

Za piko na i so bili podobno skrivaški tudi pri sami obrazložitvi člena: »Ker je obiskovanje osnovne šole v Republiki Sloveniji obvezno, je zaradi izvajanja te obveznosti v predlagani določbi navedeno, da če otrok iz neupravičenih razlogov ne obiskuje osnovne šole.« Ne, niste narobe prebrali, s povedjo je resnično nekaj narobe, nekaj ji manjka. Več kot očitno se je skratka nekdo zelo potrudil, da bi zadevo zamolčal.

Edini način, da si lahko izvedel, kakšno malopridnost načrtujejo, je, da si šel pogledat, kaj pravi obstoječi 74. člen, ga križal z novelo, in potem vse skupaj prebral še enkrat. A zakaj bi, če pa ni bilo v vsem tekstu nikjer, a res nikjer, niti najmanjšega namiga, da se v tej smeri karkoli sploh pripravlja.

Tokrat je socialno ogrožene družine kazenskega odvzema otroškega dodatka rešilo naključje. Zaradi poslanskega vprašanja, ki z otroškimi dodatki ni imelo veliko skupnega, se je zagnani novinar obrnil na Skupnost centrov za socialno delo, kjer so ga mimogrede opozorili tudi na sporni člen, in za kazenski odvzem so končno lahko izvedeli tudi drugi.

Tako je mogoče na koncu reči le, da je ta zgodba o kaznovanju deprivilegiranih z odvzemom otroškega dodatka podla, celo zelo podla. Kajti podlejše od uvedbe kaznovanja revnih zgolj zaradi tega, ker so revni, je kvečjemu to, da kazni ne uvedeš na glas, ampak jo poskušaš v zakonodajo pretihotapiti.