Prijetno p-resje-nečenje

Penzion Resje
Nemški Rovt 21 a, Bohinj
Tel.: 04 5721 079
Resje resno kuha vsak dan – od nedelje do četrtka od 11. do 22., ob petkih in sobotah pa do 23. ure.

Ambient:
čisto prijeten alpski penzion z masivnimi klopmi, poletno teraso in slovenskimi popevkami v ozvočenju

Napitki:
ne preobsežna, ampak izjemno premišljena vinska karta z razponom od 18 (prosecco Soligo) do 40 (Ščurek, kontra 2012) evrov; vse tudi na kozarec

Dostopnost:
v Bohinjski Bistrici zavijte proti Soriški planini, nato pa oprezajte za penzionom, ki bo na vaši desni; parkirna mesta so, gibalno ovirane čakajo stopnice

Fino:
ješprenj s postrvjo in hrenom postrv s koruzo trdinko in zelenjavo

Ne tako fino:
kakšna malenkost tu in tam

Goveji jezik je 9, dimljena postrv 12, juha 3,5, file postrvi 11, jagnječja zarebrnica 18, sladice pa po 4 evre; štirihodno degustacijo zaračunavajo 30 evrov.

»Zdaj pa oči na peclje, dobro opazujte in memorirajte vse podrobnosti. Mogoče bo inšpektor Taras Birsa potreboval kakšne koristne informacije!« je gastronomsko inšpektorsko ekipo k potencialni pomoči literarnemu kriminalističnemu kolegu spodbujal vodja tokratne Konzumove odprave v Bohinjski kot. Priznati je treba, da se je bilo res lepo voziti po beli pokrajini, a še lepše je bilo zimsko idilo opazovati z ob okno postavljene masivne klopi prijetne obedovalnice penziona Resje in obenem prebirati obetaven, za tip lokala in lokacijo izjemno ambiciozen jedilni list. A ker smo v dolgih letih gostinskega posedanja že velikokrat okusili diskrepanco med obljubljenim in realiziranim, smo med srebanjem res hudobno dobre briške penine bagueri zero pričakovanja vseeno previdno zadržali na kratkih vajetih.

Tokrat na srečo brez potrebe: nežen, mlad mohant s kockami žolce in bučnim oljem je odprl resno pojedino, ki se je začela z odlično Zupanovo hladno dimljeno postrvjo, položeno na debelo koruzno palačinko in opremljeno z marinirano čebulo, fižolovo strjenko in ikrami, na drugem krožniku pa z japonsko nanizanimi rezinami prekajenega govejega jezika, kosov v žafranu poširane hruške, hruškove kreme, žuljenom črne redkve in rezinami popečenega brioša, na katere smo vse skupaj zlagali kot nekakšne obložene kruhke. Bilo bi nam sicer ljubše, če bi reč že v kuhinji spravili v neko kompaktno celoto, a je bilo tudi personalno zlaganje čisto zabavno. Da bo fižolovka z vodnimi vlivanci in klobaso odlična, smo slutili, da pa se bodo ješprenj, prekajena postrv, pehtran, hrenova krema in hrustljavo ocvrti laski korenja sestavili v tako izjemen krožnik (okej, iz kosa debla ukrivljeno leseno skodelo), kot smo ga dobili, pač ne. Kuhar v Resju res kuha odlično – to je takoj za tem demonstriral še z eno izvrstno rečjo: perfektno pripravljeni kosi sezonske zelenjave (pečen brstični ohrovt, vijolično in navadno korenje …) se kopajo v dišeči peteršiljevi omaki, nanje pa sta položena v koruzi trdinki povaljana in popečena fileja postrvi. Všečna je bila tudi jagnječja zarebrnica, ki bi se jo sicer v kakšni nobel restavraciji spodobilo malo elegantneje obrezati, tukaj, med hribi, pa pravzaprav ne: to so pač kraji močnih, prvinskih okusov, ki jih penzionu Resje ne zmanjka niti pri sladicah. Če hočete iti še naprej s hardcore lokalno rustikalno špuro, boste izbrali ješprenj s suhimi slivami, cimetom in medom, elegantnejši odsev terroirja pa vas čaka v formi s trdinko pečene kompaktne čokoladne tortice s koruzno in lešnikovo kremo ter strtimi praženimi lešniki.

Penzion Resje z resno, zanimivo in odlično izvedeno kuharijo ter pozorno in prijazno strežbo brez kakršnegakoli sledu spakovanja in afnanja je eno najprijetnejših presenečenj, na katera smo naleteli v zadnjem času. Če se na bohinjski konec še niste odpravili po poteh inšpektorja Birse, lahko izlet mirne duše združite s sledenjem špuri Konzumovega inšpektorata. Resje je res fajn!