Kjer je dim, tam ni trave

Janko Pirc iz Mrzlave vasi pri Brežicah je pionir med slovenskimi pridelovalci in predelovalci konoplje. Leta 2013 se je znašel na zatožni klopi in bil na sodišču prve stopnje in nato še na višjem sodišču obsojen na štiri mesece pogojne kazni. Njegov greh – na domačem dvorišču je posadil osem sadik konoplje, s katero je želel lajšati bolečine ženi, ki je zbolela za multiplo sklerozo, in dveletnemu sinu, pri katerem so odkrili hudo obliko sladkorne bolezni. A še preden so rastline dozorele, so prišli policisti in jih poželi, Pirca pa ovadili zaradi trgovine z drogami.

Iz svoje izkušnje je naredil posel življenja. Slabih pet let kasneje je lastnik velikega polja, ki ga v toplih mesecih prekrije nepregledna gošča industrijske konoplje. Izdelke iz nje prodaja v trgovini v središču Brežic, nasproti stavbe sodišča, pred katerim se je moral svoj čas zagovarjati. Ta mesec bo v Ljubljani za Bežigradom odprl še eno. Za svoj posel je pridobil vsa potrebna dovoljenja, ki jih redno podaljšuje. Od laika, ki se je h kontroverzni rastlini zatekel v obupu, je Janko Pirc postal vernik, ki trdno verjame, da konoplja premore skorajda čudežne lastnosti. »A le kot zdravilo, ne pa kot mamilo,« poudarja. »To, kar se gredo zdaj, pa je navadna zloraba.«

Legalizacija z napako

»Kar se gredo zdaj« je tekma parlamentarnih strank, da bi si s predlogi za legalizacijo konoplje pred volitvami povečale podporo. Uporaba konoplje je v Sloveniji sicer dovoljena v industriji, torej za izdelke, ki jih v svojih prodajalnah ponuja Pirc, in od leta 2014 tudi v zdravstvu. Takrat je namreč vlada Alenke Bratušek naredila prvi večji politični korak na tem področju in dovolila uporabo zdravil, ki vsebujejo kanabinoide, ne pa še tudi same konoplje. Leta 2017 je na pritisk Združene levice ministrstvo za zdravstvo s spremembo pristojne uredbe umaknilo konopljo iz skupine najstrožje prepovedanih drog in formalno omogočilo njeno predpisovanje na beli recept, tj. na stroške bolnika, ki jih Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) pokrije šele ob ustreznih dokazilih o uporabi zdravila.

Konopljine vršičke lahko poleg slovenskih predpisujejo tudi zdravniki na Nizozemskem, Češkem in v Italiji.

Težava pa je, da država ob tem ni sprostila prepovedi gojenja konoplje za uporabo v farmaciji. Zdravila iz konoplje so torej dovoljena, pridelava rastlin, iz katerih bi jih pridobivali, pa ne. Poslanka Levice Violeta Tomić je zato ministrstvo že nekajkrat javno pozvala, naj spremeni pristojne pravilnike, vendar brez uspeha. Z začetkom volilnega leta pa sta se oglasili še dve stranki. V SD, ki je s podobnimi pobudami poskusila že dvakrat v tem mandatu, so pripravili poseben predlog zakona, s katerim bi omogočili nemoteno gojenje konoplje za zdravstvene potrebe. V SMC, ki se je doslej pri tem vprašanju bolj ali manj držala ob strani, pa so v predlogu, ki so ga pripravili skupaj s Piratsko stranko, šli še dlje in v parlamentarni postopek vložili predlog celovite dekriminalizacije konoplje. Torej ne le za industrijske in medicinske namene, temveč tudi njeno kajenje.

Zadevanje s populizmom

Sedanja zakonodaja v grobem razločuje konopljo predvsem po deležu psihoaktivne spojine THC. Rastline, ki je vsebujejo manj kot 0,2 odstotka, veljajo za industrijsko konopljo, tiste z višjo vsebnostjo pa za prepovedano drogo. Predlog SMC in Piratov mejo zvišuje na 0,9 odstotka, pri čemer legalizira tudi konopljo in izdelke, ki so nad tem pragom, vendar obenem predvideva strog nadzor nad njihovo pridelavo, predelavo in prodajo. Izkupiček od slednje bi bil obremenjen s trošarinami. »Zadevanje« s THC-jem bi bilo dovoljeno izključno odraslim; v primerih, ko bi policisti pri kajenju zalotili mladoletnike, bi za to odgovarjal lastnik prostorov, v katerih bi to počeli.

Predlog pa bo težko dobil potrebno podporo v državnem zboru. Poleg vseh poslancev SMC bi zanj morali glasovati celotni skupini SD in Levice, ki sta predlogu že izrazili načelno podporo, pridružiti pa bi se moral še kateri od nepovezanih poslancev. Od konservativnih strank namreč ne gre pričakovati glasov; ne nazadnje sta se tudi kandidatki SDS in NSi na zadnjih predsedniških volitvah jasno izrekli proti dekriminalizaciji marihuane. Podobno razmišljajo v Desusu, iz katerega so nam sporočili, da »nasprotujemo legalizaciji marihuane v rekreativne namene, saj je uporaba konoplje dokazano lahko škodljiva zdravju, konec koncev smo v tem mandatu zaostrili protikadilsko zakonodajo in bi bilo res nesmiselno, da bi na področju konoplje popuščali«. Da bo predlog težko prestal glasovanje v parlamentu, priznava tudi poslanec SMC Simon Zajc, ki ga je vložil v zakonodajni postopek: »Konoplje se drži stigma, zato težko računam na podporo celotnih poslanskih skupin. Nisem še začel s prepričevanjem posameznih poslancev, vendar sem optimist.«

Poslanka Levice Violeta Tomić, ki bi sicer predlog SMC podprla, ocenjuje, da predlagatelj ni imel resnih namenov in da gre predvsem za predvolilni populizem. »Težko verjamem v iskrenost namenov SMC, ki po eni strani uradno podpira legalizacijo konoplje, po drugi pa ravno njihova ministrica za zdravje že ves mandat zavira naša prizadevanja na tem področju. Kot največja stranka imajo že od začetka mandata v rokah vse vzvode, da bi razrešili to problematiko.« Zajc se brani, da se tovrstnim očitkom pač ni mogoče izogniti in da SMC predloga ni mogla prej vložiti v zakonodajni postopek.

V trendu

Več možnosti kot skoraj popolna legalizacija marihuane ima za sprejem v državnem zboru predlog zakona SD, ki se je omejila na legalizacijo gojenja konoplje v medicinske namene. Poleg lastnih in poslancev SMC ter Levice lahko v stranki namreč računajo tudi na glasove iz Desusa, iz katerega so nam sporočili, da podpirajo »uporabo in možnost gojenja konoplje v medicinske namene« – ob ustreznem nadzoru in pod pogojem, da medicinsko konopljo na recept predpiše zdravnik.

Predlog SMC in Piratov mejo vsebnosti THC-ja zvišuje na 0,9 odstotka in pri tem legalizira tudi konopljo in izdelke, ki so nad tem pragom.

Podobno ureditev že poznajo v vrsti evropskih držav, pri čemer povečini velja, da morajo zdravniki izčrpati vse druge možnosti zdravljenja, preden predpišejo konopljo ali njene pripravke. Osemnajst držav je že izdalo dovoljenje za promet z zdravilom Sativex, ki se uporablja za blaženje simptomov multiple skleroze. Konopljine vršičke lahko poleg slovenskih predpisujejo tudi zdravniki na Nizozemskem, Češkem in v Italiji. V praksi so slovenski zdravniki precej zadržani pri izdajanju receptov za konopljine preparate. Vršičkov pa menda sploh ne predpisujejo, saj smernice za to še niso povsem dodelane, poleg tega bi morali pacientom priskrbeti še uparjevalnike. Toda glede na vse večjo priljubljenost konoplje in tudi na klinične študije njenih učinkov, ki so v pripravi, je za pričakovati, da bo število predpisanih receptov za njene preparate in vršičke z leti naraščalo.

Kriva je trava

A pridelovalci, ki konopljo gojijo v Sloveniji, od naraščajočega zanimanja zdravstvenega sistema zanjo zaradi veljavnih omejitev o predelavi v zdravila nimajo ničesar. Obenem pa ne smejo poslovati z državami, kjer je promet z medicinsko konopljo in njenimi pripravki sproščen. Med njimi je izraelsko-avstralska družba MGC Pharma, ki ima v Posavju pet tisoč kvadratnih metrov površin, na katerih naj bi na leto pridelala okoli tri tone pridelka. Gre za rastline, ki ne vsebujejo spornega THC-ja, temveč zgolj spojino CBD, ki ji prav tako pripisujejo vrsto zdravilnih učinkov, vendar ni psihoaktivna. Kljub temu bi po sedaj veljavnih predpisih MGC Pharma svoj pridelek lahko uporabljala le za izdelavo kozmetičnih pripravkov – kar je ena izmed njihovih dejavnosti –, ne pa tudi za izdelavo zdravil. Tudi če bi jih želeli prodati na primer na Nizozemsko ali v Italijo. Z dokončno sprostitvijo prepovedi, ki jo predvideva predlog SD, bi torej Avstralci – pa tudi slovenski proizvajalci, ki bi lahko konopljo izvažali v tujino – dobili dodaten vir zaslužka.

Čeprav je Janko Pirc vse prej kot navdušen nad tujimi korporacijami, pa je prepričan, da je prepoved gojenja konoplje v medicinske namene neumnost. »Ta rastlina je že od pamtiveka namenjena zdravljenju in vzpostavljanju ravnovesja v telesu. Vendar ne z brezvestnim zadevanjem; takšno početje meče slabo luč na vse, ki se ukvarjamo z gojenjem in pridelavo konoplje. A ne verjamem, da se naši politiki tega zavedajo, ker služijo predvsem kapitalu in svojim ambicijam namesto ljudem.«