Carinska pošta

Nakupovanje prek spleta je vse bolj priljubljeno tudi med slovenskimi potrošniki. Razumljivo. Slovenski kupci še posebej radi kupujejo v spletnih trgovinah na Kitajskem in v ZDA. Se pa številni ne zavedajo, da je nakup izdelkov v državah zunaj Evropske unije povezan z dodatnimi stroški, pri čemer ne mislimo samo na dajatve, kot sta carina in davek na dodano vrednost, temveč tudi na strošek carinskega posredovanja, ki vam ga ob uvozu lahko zaračuna Pošta Slovenije.

Začnimo z osnovami. Blago, katerega skupna vrednost v pošiljki brez poštnine ne presega 22 evrov, je oproščeno plačila vseh dajatev. Za pošiljke, vredne od 22 do vključno150 evrov, se obračuna davek na dodano vrednost. Za pošiljke, katerih skupna vrednost blaga presega 150 evrov, pa se poleg davka na dodano vrednost plača tudi carina. Koliko je boste plačali, je odvisno od vrste blaga. Tako se denimo za knjige carina ne obračunava, pri oblačilih carinske stopnje znašajo od 6,3 do 12 odstotkov, pri obutvi od 3 do 17 odstotkov.

Poleg tega morate upoštevati strošek carinskih formalnosti, ki vam ga lahko zaračuna Pošta Slovenije. Pri pošiljkah malih vrednosti, oproščenih plačila carine in davka na dodano vrednost, dodatnih stroškov navadno ne obračunavajo. So pa izjeme. Kadar poštna pošiljka ni opremljena z zadostnimi podatki, bo Pošta Slovenije zahtevala, da ji posredujete dodatne podatke, takšno preverjanje pa vam bo zaračunala. Najpreprostejši postopek preverjanja pošiljke vas bo stal pet evrov. Pri tem je koristno vedeti dvoje. Če se pri blagu z vrednostjo, nižjo od 22 evrov, izkaže, da je bil dvom o nepravilnosti navedene vrednosti in naziva blaga na pošiljki neutemeljen, vam ni treba plačati ničesar. Hkrati vam Pošta Slovenije postopek preverjanja zaračuna le, če se navedbe na carinski deklaraciji razlikujejo od tistih v dokumentaciji, ki ste jo predložili.

Vprašanje je, zakaj teh carinskih formalnosti ne opravi carinska služba. Razlog je v hitrem naraščanju števila poštnih pošiljk. Lani je prek Pošte Slovenije v državo prispelo že več kot tri milijone pošiljk s carinskim blagom, vrednost večine pa je znašala do 150 evrov. Na finančni upravi, pod katero spada carinska služba, pojasnjujejo, da gre pri poštnih pošiljkah v vrednosti do 150 evrov pogosto za blago, za katero velja prepoved ali omejitev (prepovedane snovi, ponaredki) in za katero se zelo pogosto prijavlja neresnična vrednost. Da bi ob poplavi pošiljk lahko še vedno hitro opravili carinski postopek, obračun dajatev in nadzor nad varnostjo vsebine, so leta 2014 Pošti Slovenije izdali dovoljenje, da nastopa kot deklarant v carinskem postopku. Ta prenos nalog s finančne uprave na državno poštno podjetje naj bi bil skladen s carinsko zakonodajo EU. »Gre za modernizacijo poslovanja,« pojasnjujejo na finančni upravi.

Toda podobno, kot smo pred leti zaradi servilnosti do Bruslja prehitevali druge članice EU pri uvedbi enotnih pravil za reševanje bank, jih danes prehitevamo z uvedbo carinskih pravil. Vložitev carinske deklaracije za pošiljke malih vrednosti bo brezpogojno zahtevana šele leta 2021.