Voditeljica in sedem politikov

Prejšnji teden smo si v oddaji Tarča na TV Slovenija lahko ogledali sedem povabljencev, predstavnikov političnih strank, ki jim po javnomnenjskih anketah kaže najbolje na prihajajočih državnozborskih volitvah. Voditeljica Erika Žnidaršič je gostila sedem moških, s katerimi se je pogovarjala o prihodnosti Slovenije. Za debatnim pultom so stali Marjan Šarec, Miro Cerar, Dejan Židan, Luka Mesec, Matej Tonin, Anže Logar in Tomaž Gantar. Edina ženska v studiu je bila voditeljica.

Politične stranke po zakonu sicer niso dolžne uravnoteževati in upoštevati ženskih kvot, razen na volitvah. Prav tako se ne da regulirati vsaka razprava na javni televiziji s tem, kdo so lahko gostje. Včasih se zgodi, da so edini razpoložljivi gostje sami moški, zato je ta odločitev na koncu v rokah urednikov oddaj. V tem primeru gre za urednico Natašo Rijavec.

Strokovnjak za medije in profesor na Fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević meni, da bi morali biti pri izbiri gostov senzibilnejši vsaj novinarji oziroma novinarke, saj vsaka takšna neuravnotežena razprava še bolj poudarja neenakost v družbi. »In prav javna RTV bi morala ponuditi svoj prispevek k temu, da poskrbi za določeno prisotnost žensk kot enakopravnih sogovornic, ne pa, da je edina ženska v studiu voditeljica in nato taista ženska o prihodnosti, ki je namenjena tudi ženskam, sprašuje moške.« To spominja na tisti posnetek iz Savdske Arabije, kjer nekaj sto moških v parlamentu odloča o pravicah žensk.

Aljaž Pengov Bitenc je urednik Radia KAOS in sodelavec novinarke Nataše Briški pri podkastu Metin čaj, ki ga pripravlja spletni portal Metina lista, kjer vsak mesec objavljajo razmerja ženskih kvot v slovenskih medijih. Rezultati medijem niso v ponos. »Čeprav bi od političnih strank lahko bolj striktno zahtevali sogovornice, ne moremo mimo dejstva, da je izbira sodelujočih vedno tudi stvar pogajanj med uredništvi in strankami. Slednje pa, če naj sodimo po zadevni Tarči, vrh politike (spet?) vedno bolj dojemajo kot moško domeno. Kar je, glede na povprečnost, ki od tam veje, naravnost duhamorno,« odgovarja Pengov Bitenc.

Sociolog dr. Roman Kuhar, sicer dekan na Filozofski fakulteti, pa opozarja na še nekaj drugega. Spol je dimenzija, ki je nekaterim tako samoumevna, da o njej ne razmišljajo. »Ta samoumevnost pomeni, da je ’po defaultu’ izbran moški spol, ženski spol pa takrat, kadar gre za stereotipne feminizirane dejavnosti. In politika je še vedno prvenstveno moška zadeva, čeprav mehanizem kvot to počasi spreminja,« pojasnjuje Kuhar. Za informativne oddaje v Sloveniji raziskave kažejo, da je večina sogovornikov, ki jih izbirajo novinarke in novinarji, moških. »V primeru predvolilnih oddaj je to še toliko bolj problematično, saj bi že sam princip spolnih kvot v politiki lahko bilo nekaj, kar ustvarjalce opozori, da o politiki v Sloveniji preprosto ne morejo in ne smejo razpravljati samo moški,« dodaja Kuhar.

Ko je z mesta predsednice NSi odstopila Ljudmila Novak, smo pravzaprav v državnem zboru ostali z zgolj eno parlamentarno stranko, ki ima predsednico – Stranko Alenke Bratušek.