Astmatični šampioni

Slovenska hokejska reprezentanca je pred tekmo z Norveško na olimpijskih igrah v Pjongčangu ostala brez enega ključnih igralcev, napadalca Žige Jegliča. Ni opravil dopinškega testa. Pozabil naj bi bil prijaviti jemanje zdravila za sproščanje dihalnih poti, ki ga jemlje zaradi težav z astmo.

Splošna javnost se že dalj časa čudi številu astmatikov v vrhunskem športu. Astma je razširjena predvsem med vzdržljivostnimi športniki, denimo med kolesarji in smučarskimi tekači.

Diagnozo astme ima tretjina kolesarjev v najboljši svetovni profesionalni ekipi Sky, tudi štirikratni zmagovalec dirke po Franciji Chris Froome. Tega prav zdaj preiskujejo zaradi presežnih vrednosti zdravila proti astmi v vzorcu urina, ki ga je oddal na dirki po Španiji.

Še bolj astmatični so norveški smučarski tekači. Švedska javna televizija SVT je na začetku meseca objavila podatek, da so kar 70 odstotkov olimpijskih medalj v smučarskem teku za Norveško v minulih 25 letih osvojili astmatiki. Po navedbah norveške javne televizije NRK je norveška reprezentanca na letošnje olimpijske igre vzela kar šest tisoč odmerkov različnih zdravil proti astmi, desetkrat več kot Finci. In za zdaj Norvežanom kaže na rekordno bero medalj. »Na Norveškem je občasna raba zdravil proti astmi pri težavah z dihalnimi potmi splošna praksa, tudi brez specifične diagnoze,« je za agencijo Reuters dejal vodja zdravniškega komiteja norveške protidopinške organizacije Per Medboe Thorsby.

Svetovna protidopinška agencija WADA dovoljuje rabo nekaterih razpršil, vendar v zelo omejenih odmerkih, v primeru povečane potrebe mora športnik zaprositi za tako imenovano terapevtsko izjemo, za katero je treba predložiti obsežno zdravniško dokumentacijo.

Pri vrhunskih športnikih praviloma ne gre za »navadno« astmo, pri kateri je zoženje dihalnih poti povezano z alergijsko reakcijo, temveč za tako imenovano »z vadbo povzročeno astmo« (angl. exercise induced asthma), ki se pojavi pri velikih naporih in velikem pretoku zraka skozi dihala; ta lahko doseže tudi 200 litrov na minuto. Velik pomen ima okolje, v katerem športniki premagujejo te napore. Večje težave imajo tisti, ki so izpostavljeni mrazu ter suhemu in onesnaženemu zraku. Torej smučarski tekači, kolesarji, tudi hokejisti.

»Ker med naporom pogosto dihamo skozi usta, se poveča vnos alergenov in drugih onesnaževal iz zraka,« navaja pregledni članek iz vplivne medicinske revije New England Journal of Medicine. »Zato ni presenetljivo, da pri vrhunskih vzdržljivostnih športnikih ugotavljamo povečano pojavnost različnih težav z dihali v primerjavi s preostalo populacijo.«

Zdravila proti astmi, ki širijo dihalne poti in s tem povečajo dotok kisika v pljuča, športniku zagotovo lahko pomagajo do boljšega izida. A ne v terapevtskih odmerkih, zatrjuje dr. John Dickinson, strokovnjak za astmo v športu z britanske Univerze v Kentu. »Nekaj vdihov zdravila zdravemu človeku ne bo pomagalo do boljšega izida. Za to imamo veliko dokazov. Športnikom z astmo pa bo zdravilo omogočilo enake možnosti na tekmi.«