Junak trojke

Ker je zapis Boruta Mekina z naslovom Junak trojke (Mladina, 23. 2. 2018) znova poln neresničnih, izrazito pristranskih in na delih nejasnih interpretacij avtorja o dejstvih v zvezi z bančno sanacijo, podajamo naslednja pojasnila.

Glede navedbe „Jazbec bi lahko dejal, da naša država poglobljenega nadzora ne potrebuje, ker Banka Slovenije vsak mesec dobiva razmeroma natančna poročila o obsegu slabih terjatev. A glasu seveda ni dvignil“: - Bančni sistem je od leta 2010 izkazoval izgubo (čiste izgube: 2010 -96 mio EUR, 2011 -442 mio EU, 2012 -753 mio EUR). Kapitalska ustreznost slovenskih bank je v prvih letih krize stagnirala (nasprotno je bila rast kapitalske ustreznosti evropskih bank najvišja prav v 2008 in 2009) ter se leta 2010 in 2012 spustila celo rahlo pod raven leta 2008, vlada RS kljub zahtevam BS po dvigu kapitalske ustreznosti v državnih bankah ni zagotovila zadostnega kapitala.

- Evropska komisija (EK) je 10. aprila 2013 objavila rezultate t. i. poglobljenega pregleda za Slovenijo (Macroeconomic Imbalances Slovenia 2013) z ugotovitvijo, da v Sloveniji obstajajo čezmerna makroekonomska neravnotežja, predvsem zaradi prezadolženosti gospodarstva in podkapitaliziranosti bank, ki ne sledijo naraščajočemu obsegu neplačnikov. Izguba zaupanja na mednarodnih finančnih trgih v solventnost slovenskih bank ter v trdnost javnih financ je znatno otežila pogoje za zadolževanje bank, obrestne mere za zadolževanje RS pa so dosegle rekordno visoke ravni. - Kot odgovor na ugotovitve EK ter ob splošnem poslabševanju pogojev zadolževanja bank in proračuna je vlada RS 9. maja 2013 sprejela Nacionalni reformni program 2013-14 in dopolnitve Programa stabilnosti 2012-2016. Svet EU je 9. julija 2013 na program odgovoril s pozivom Sloveniji, naj neodvisni mednarodno priznani izvajalci izvedejo pregled kakovosti aktive (AQR) in stresne teste celotnega bančnega sistema, da se objektivno ugotovi kapitalski primanjkljaj bank.

- Stresni testi, ki temeljijo na podatkih pregleda kakovosti sredstev (AQR), so z nastankom krize postali osnovno orodje nadzornikov za celovito ovrednotenje trenutnega kapitalskega položaja in za določitev obsega potrebnih dokapitalizacij bank glede na bodoče poslovanje. Na rezultate stresnih testov in AQR se je oprla tudi Evropska komisija v postopkih državne pomoči bankam zaradi finančne krize, pri določanju obsega potrebnega kapitala (višine pomoči) ter identifikacije preteklih izgub (prispevek delničarjev in imetnikov podrejenih instrumentov). - Posledično je Banka Slovenije v okviru pristojnosti izvajanja nadzora nad bankami v sodelovanju z Ministrstvom za finance v juliju 2013 sprožila postopke za izvedbo pregleda slovenskega bančnega sistema.

- Boštjan Jazbec je prevzel vodenje centralne banke 17. julija 2013.

- Glede navedbe: „Zaradi stresnih testov // se je znašel tudi v predkazenskem postopku kot prvo osumljeni kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja. „:

- Glavni očitek iz ovadbe zoper štiri zaposlene v Banki Slovenije je, da so banki NLB povzročili 257.378.585,57 EUR protipravne premoženjske koristi. In sicer s tem, ko so na podlagi odredbe Banke Slovenije iz decembra 2013, ki upošteva nova evropska pravila „delitve bremen“ pri sanaciji bank, prenehale obveznosti NLB iz naslova podrejenih obveznic. Ovadbo so vložili imetniki podrejenih obveznic, predkazenski postopek še teče. Ker so omenjenih 257 mio EUR za sanacijo NLB prispevali imetniki podrejenih obveznic, so davkoplačevalci plačali 257 mio EUR manj.

- Vse ukrepe, ki jih je v okviru sanacije bank 2013 izdala Banka Slovenije, je soglasno sprejel takratni petčlanski Svet Banke Slovenije, ne guverner. Poleg guvernerja sta ovadena le še dva nekdanja člana Sveta BS. Domnevni motiv ovadenih, da naj bi NLB povzročili 257 mio EUR protipravne premoženjske koristi, pa ostaja nejasen.

- Glede navedbe: „Glavni očitek ni, da so v Banki Slovenije ob pomoči tujih svetovalcev počez, na oko in s „pavšalno metodologijo“ računali kapital bank, ampak da je Jazbec// to zapakiral v formo, le na videz skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi. 

- Banka Slovenije v okviru skrbnega pregleda 2013 ni računala ničesar, izvedli so ga mednarodno priznani neodvisni izvajalci. Ocena dodatnih potrebnih slabitev, ki izhaja iz AQR, je bila izdelana z upoštevanjem MSRP. Tudi uraden AQR priročnik ECB iz marca 2014 (katerega smernice so bile sprejete že v času izvedbe slovenskih AQR in so bile upoštevane kot osnova za izvedbo AQR) izrecno določa, da se AQR izvede z upoštevanjem MSRP.

- Banke, vključene v skrbni pregled leta 2013, so za poslovno leto 2013 izdelale računovodske izkaze po stanju na 31. 12. 2013. Ti računovodski izkazi, katerih skladnost z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP) so potrdili revizorji (so pod nadzorom Agencije za javni nadzor nad revidiranjem), kažejo, da so banke v letu 2013 dejansko poknjižile še nekoliko višje slabitve, kot so bile ugotovljene z AQR.

- NLB in NKBM sta bili leta 2014 vključeni še v vseevropski pregled bank (pred vzpostavitvijo novega sistema nadzora največjih evropskih bank - Enotnega mehanizma nadzora). Pokazal je, da banki (celo po izdatnih dokapitalizacijah na podlagi skrbnega pregleda v 2013) potrebujeta še minimalen dodatni kapital. AQR v okviru pregleda 2014 je bil narejen na podlagi posebnega priročnika ECB, ki izrecno poudarja skladnost AQR z MSRP.

- Glede navedbe: „Za Banko Slovenije, za ECB in za Jazbeca zato preglednost pomeni grožnjo razkritja njihovih spornih ravnanj. To je danes že povsem očitno.// ECB in Banka Slovenije sta uredili, da tudi računsko sodišče ne more dobiti ključnih dokumentov.“

- Banka Slovenije je v postopkih, ki jih vodijo pristojni organi v zvezi s preiskavo očitkov o sanaciji bank, v celoti razkrila vse dokumente, povezane s skrbnim pregledom, podrobna pojasnila o pogojih izvedbe in o splošnih ugotovitvah, vključno z metodologijo, pa je tudi javno objavila. Banka Slovenije pa je nasprotovala javni objavi dokumentov, ki so vsebovali zaupne podatke in informacije o komitentih bank in o bankah.

- Banka Slovenije sodeluje z vsemi preiskovalnimi organi. Preiskovalni komisiji DZ, ki se ukvarja s sanacijo bank 2013/14 je, denimo, do zdaj predložila čez 77.900 strani različnih dokumentov.

- V zvezi s pristojnostmi Računskega sodišča je Banka Slovenije sprožila postopek preverjanja skladnosti novih pooblastil z Ustavo RS in z evropskim pravnim redom, ki kot temeljno načelo določata strokovno neodvisnost centralne banke pri izvajanju njenih nalog, kar pomeni, da so njene odločitve lahko izključno predmet presoje rednih neodvisnih sodišč, ne pa morebiti drugih državnih organov, med katere sodi tudi Računsko sodišče.

- Ustavno sodišče je 23. 1. 2018 do končne odločitve zadržalo izvajanje Zakona o Banki Slovenije v delu, ki Računskemu sodišču omogoča presojo pravilnosti in smotrnosti praks nadzora, ki jih je Banka Slovenija izvajala do 4. novembra 2014 in so vodile v porabo sredstev proračuna RS. Zakon o Banki Slovenije pa, v skladu z zadnjo spremembo Računskemu sodišču omogoča pregled poslovanja, ki se nanaša na porabo sredstev.

- Banka Slovenije ni nikdar nasprotovala nadzoru Računskega sodišča, se je pa vedno zavzemala, da je tak nadzor skladen z Ustavo RS in predpisi EU. Ureditve pristojnosti Računskega sodišča, ki so bile do sedaj predlagane, pogostokrat s temi predpisi niso bile skladne. -

- Glede navedbe: „Kakor pojasnjujejo v uradu Informacijske pooblaščenke, Banka Slovenije v zadnjih dveh letih, odkar jo vodi Boštjan Jazbec, ni ugodila takorekoč nobeni od njihovih odločb.“

- Trditev ne drži. Kot je razvidno iz registra odločb Informacijskega pooblaščenca (IP), objavljenega na spletni strani organa, je IP v letih od 2013 pa do danes zavrnil 13 pritožb prosilcev zoper odločbo Banke Slovenije, 8 je delno ugodil in s tem v večini praviloma potrdil odločitev Banke Slovenije. V celoti je ugodil pritožbam prosilcev zgolj v 5 primerih. Banka Slovenije ima zoper odločbo IP pravico vložiti tožbo v upravnem sporu. Te možnosti se je poslužila v 4 primerih, od tega je upravno sodišče v 3 primerih ugodilo tožbi Banke Slovenije, IP pa je v ponovnem postopku zahteve prosilcev v celoti zavrnil. V 1 primeru pa upravno sodišče še ni odločilo.

- Glede navedbe: „O pomanjkljivem nadzoru (nad BS) se je poleg računskega sodišča in informacijskega pooblaščenca nazadnje spraševalo tudi ustavno sodišče, ki je lani odločilo, da je zakon o bančništvu neustaven, ker ni omogočal pritožb prizadetih, ki so jih v Banki Slovenije razlastili.“ - Ustavno sodišče je oktobra 2016 soglasno potrdilo, da so členi ZBan-1, ki so bili pravna podlaga za izredne ukrepe Banke Slovenije leta 2013 in 2014, v skladu z Ustavo. Tako so bili tudi ukrepi, ki so bili bankam izrečeni z odločbami Banke Slovenije o izrednih ukrepih, v skladu z Ustavo. Je pa Ustavno sodišče naložilo zakonodajalcu, torej Državnemu zboru (in ne Banki Slovenije), da v 6 mesecih popravi zakon v delu, ki govori o sodnem varstvu delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih, v katerem bo sodišče presodilo, ali so pri izrednem ukrepu delničarji oziroma upniki prejeli manj, kot bi v primeru stečaja banke.