»Popolnoma so izgubili občutek sramu«

Evropska politična stvarnost se je v zadnjih 18 letih korenito spremenila. Leta 2000 so ob vstopu Haiderjevih svobodnjakov v avstrijsko vlado voditelji držav članic EU z grožnjo uvedbe sankcij proti Avstriji Haiderja in vse koroškemu deželnemu glavarju podobne populistične politike še složno opozorili, da za ksenofobno, avtoritarno, z nacizmom koketirajočo oblast v povojni Evropi ni prostora, danes pa sta zgodovinski revizionizem in nestrpnost do drugačnih in drugačnosti »samoumevni« del politične stvarnosti EU.

Haider je pred 18 leti v Evropi veljal za politični eksces, danes pa denimo voditelji držav višegrajske skupine (Poljska, Madžarska, Slovaška in Češka) brez sramu (in groženj s sankcijami) izvajajo svojo »konservativno revolucijo« in kljubujejo temeljnim postulatom EU, med katere sodijo tudi demokracija in človekove pravice. Madžarski premier Viktor Orban, ki je v preteklih letih pred očmi evropske javnosti opozicijo utišal z avtoritarnimi posegi v medijsko krajino in v propagandni kampanji ščuval rojake proti beguncem z Bližnjega vzhoda, je nedavno v vsakoletnem nagovoru narodu spet svaril pred »črnimi oblaki« nad Evropo, svojo državo pa imenoval zadnji branik pred »islamizacijo« Evrope. Madžari, pa ne samo oni, mu nasedajo.

EU je klecnila v odnosu do evropskih populističnih voditeljev, zatiska si ušesa pred njihovo ksenofobno govorico, ne grozi niti z ukrepi. Zato so svarila Zeida Rada Al Huseina, visokega komisarja ZN za človekove pravice, o sistematičnem kršenju človekovih pravic v (vzhodni) Evropi še toliko pomembnejša. Al Husein, dolgoletni poklicni diplomat libanonskega rodu z doktoratom Univerze Cambridge, je minuli ponedeljek na odprtju rednega zasedanja Sveta ZN za človekove pravice v Ženevi poudaril, da je »zatiranje spet v modi«, saj so »ksenofobi in rasisti v Evropi popolnoma izgubili občutek sramu«. Med temi je poimensko navedel madžarskega premiera Orbana, nestrpnost, ki jo širi, pa ponazoril z njegovimi besedami, da »nočemo, da se naša barva … meša z drugimi«. In se (retorično) vprašal, ali Orban in njemu podobni res ne vedo, »kaj se zgodi z manjšinami v družbah, katerih voditelji zagovarjajo etnično, nacionalno in rasno čistost«. Madžari so zahtevali njegov odstop.

Al Husein bo zapustil položaj komisarja ZN, vendar ne zaradi protesta madžarske vlade. Mandat, ki se mu izteče konec letošnjega poletja, bo končal, za novega pa ne bo kandidiral, kajti »razmere so postale nevzdržne za zagovornike človekovih pravic«. V sporočilu za javnost je še zapisal, da bi moral zaradi sedanjih geopolitičnih razmerij v svetu »upogniti koleno«, če bi hotel nadaljevati delo. Moral bi »ošibiti neodvisnost in integriteto svojega glasu – ki je vaš glas«.

No, z začetkom letošnjega leta je predsedovanje Svetu ZN za človekove pravice prevzela Slovenija. Videli bomo, ali bo med enoletnim predsedovanjem svetu, vodil ga bo veleposlanik Vojislav Šuc, odločno in dosledno opozarjala tudi na »odklone« od standardov spoštovanja človekovih pravic na Madžarskem in v Avstriji, torej v tistih svojih sosedah, ki ju je omenil Al Husein.