Junak trojke

Banka Slovenije (BS) je v odzivu na naš članek v prvi točki poudarila, da je guverner Boštjan Jazbec vodenje BS prevzel poleti 2013, posamezne težave v bančnem sistemu in postopki v EU pa so se začeli že leta 2010 oziroma 2013, in da je nato ustrezne postopke BS sprožila skupaj s finančnim ministrstvom.

Glede odgovornosti guvernerja Jazbeca bralcem pojasnjujemo, da je bil ključen izračun potrebne dokapitalizacije bank, v predkazenskem postopku pa je tožilstvo ugotovilo, da najpomembnejše odločitve glede tega izračuna ni sprejemala medresorska skupina, ki jo je vodilo ministrstvo za finance, ampak usmerjevalni odbor, ki ga je vodil Boštjan Jazbec, oziroma BS, zaradi česar je Jazbec tudi prvi osumljeni v predkazenskem postopku. BS odgovarja, da sami niso ničesar računali oziroma da so bili izračuni kapitalskega primanjkljaja bank potrjeni in pravilni. A v sodnih odredbah, ki so del predkazenskega postopka, je precej natančno popisano, zakaj se poraja sum, da sta izračun in metodologija nastajala sproti, na sestankih usmerjevalnega odbora oziroma delavnicah BS.

Trditev BS, češ da je sodelovala s kriminalisti in da je v postopkih razkrila vse dokumente, skupaj skoraj 78 tisoč strani, ali da je vse relevantne podatke (kot je metodologija) javno objavila, je v nasprotju z navedbami tožilstva. V sodni uredbi o preiskavi je na številnih mestih nesodelovanje BS pri preiskavi opisano z več primeri. Beremo, da »predstavniki BS … niso pripravili oziroma izročili … Ravno tako niso izročili …«, hkrati pa so predstavniki BS kriminalistom dajali »netočne« ali »zavajajoče« odgovore, so zapisali na tožilstvu.

Jasna Iskra iz BS je recimo kriminalistom povedala, da banka NLB ni bila seznanjena, kako je potekalo vrednotenje banke, hkrati pa so policisti ugotovili, da je NLB naročila in podpisala pogodbo o vrednotenju. Jurij Žitko iz BS je kriminalistom dejal, da so si cenilci ogledali nepremičnine v naravi, kriminalisti pa so ugotovili, da so si jih večinoma ogledali prek računalnika ali tako, da so se z avtomobilom peljali mimo.

Damjana Iglič iz BS je dejala, da so postopke vrednotenja opravile revizijske hiše, toda kriminalisti so ugotovili, da družbe revizijskih pristojnosti niso imele. Igličeva jim je povedala, da je bila metodologija znana že od prej, a se je izkazalo, da so jo sestavljali sproti.

BS v odgovoru na naš članek trdi, da se je izračun opravljal v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, a v zvezi s pogodbami z izvajalci stresnih testov kriminalisti posebej omenjajo člene, v katerih svetovalne hiše poudarjajo, da izračuni niso revizije, ki bi temeljile na mednarodnih računovodskih standardih. K temu dodajamo še: revizijske hiše so nastale na začetku 19. stoletja zaradi varovanja javnosti pred računovodskim goljufanjem. Revizijski hiši Deloitte in Ernst & Young sta leta 2013 dobili od NKBM in NLB več sto tisoč evrov za verodostojno revizijo računovodskih izkazov obeh bank skladno z računovodskimi standardi in revizija je pokazala, da imata banki pozitivni kapital. Kako sta lahko ti dve revizijski hiši (oziroma njuni svetovalni podjetji) za časa stresnih testov dobili več milijonov za to, da sta na podlagi istih računovodskih standardov izračunali negativni kapital?

O trditvi BS, da ni nikoli nasprotovala nadzoru računskega sodišča, priča sama izjava predsednika računskega sodišča. Glede trditve BS, da ne drži naša trditev, da BS pod Jazbecem ni ugodila tako rekoč nobeni od odločb informacijskega pooblaščenca, pa se strinjamo s pojasnilom BS. Naša trditev ni bila dovolj natančna. Pravilneje bi bilo zapisati: BS pogosto zavrača dostop do zahtevanih javnih informacij, navadno trdi, da »ni proračunska uporabnica, zato je ni mogoče uvrstiti med osebe javnega sektorja in zato tudi ne razpolaga z javnimi sredstvi,« s čimer pa se informacijski pooblaščenec ne strinja in meni, da je vsako razpolaganje BS s sredstvi za opravljanje zakonskih pristojnosti neločljivo povezano s porabo javnih sredstev oziroma neposredno pomeni porabo teh sredstev, to pa je že potrdilo upravno sodišče.