9. 3. 2018 | Mladina 10 | Ekonomija
In če bi delavci najeli kapital?
V Sloveniji na delavske odkupe še vedno gledamo s spominom na državni socializem
Eno redkih podjetij, kjer so lastniki tudi zaposleni, je Domel iz Železnikov
© Borut Krajnc
V korporacijah, ki sestavljajo velik del sodobnega gospodarstva, lastništvo produkta pripada odsotnim lastnikom; odsotnost teh je v delu, ki ga ne opravljajo. To se nam zdi nadvse normalno, lastnik kapitala je bil in vedno bo lastnik podjetja in produkta, ki ga v podjetju proizvedejo. Vendar pa taka ureditev ni samoumevna. V Ljubljani imamo taksi službo, ki voznikom oddaja dispečersko službo, centralo in po potrebi avtomobil. Voznik je sam odgovoren za pokritje teh stroškov in stroškov bencina, vendar je tudi popolni lastnik vsega denarja, ki ga dobi od strank. Bistvo primera je v tem, da se lastništvo ekonomske dobrine ali storitve v nastanku definira ob sklenitvi najemne pogodbe, smer pogodbe pa določa lastnika produkta. Ko razmišljamo o ekonomskih ureditvah, ki omogočajo bolj egalitarno distribucijo premoženja, ne smemo mimo alternative, s katero institucijo zaposlitve obrnemo na glavo. Namesto da bi lastnik kapitala najemal delavce, lahko delavci, združeni pod eno pravno osebo, najamejo kapital in si s tem prisvojijo celoten produkt. Alternativa odsotnemu lastništvu je delavsko lastništvo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.