»Nekateri mediji« in »šola s staro komunistično prakso«

Kardinal Franc Rode je minuli teden v baziliki sv. Petra v nagovoru ob sklepu večdnevnega obiska slovenskih škofov v Vatikanu izrazil skrb zaradi zmanjševanja števila vernikov pri nedeljski maši in vse manj krstov, za »dramatično« pa je označil zmanjševanje števila duhovnikov.

Za podkrepitev trditev o skrb zbujajočih razmerah je uporabil besede Benedikta XVI. Ta je v nagovoru slovenskim škofom ob njihovem prejšnjem obisku v Vatikanu leta 2008 menil, da je »temeljni izziv, s katerimi se spoprijema Cerkev na Slovenskem, sekularizacija zahodnega kova«. Rode je k tej Benediktovi misli o razlogih za sekularizacijo naše države dodal še mnenje papeža Janeza Pavla II., da je v Evropi na delu »tiha apostazija«, odpadništvo od vere, ki se kaže pri narodih Zahodne Evrope.

Nedvomno se v rimskokatoliški cerkvi v Evropi že nekaj časa zmanjšuje število vernikov in duhovnikov. Ameriški inštitut Pew na podlagi projekcij napoveduje, da se bo sekularizacija Evrope prihodnja desetletja še stopnjevala. Do leta 2050 naj bi se število  kristjanov s sedanjih 555 milijonov zmanjšalo na 454 milijonov, število ateistov pa v istem času naraslo s 140 milijonov na 162 milijonov.

Podobno zmanjševanje števila vernikov zaznava katoliška cerkev v Sloveniji. Po cerkveni statistiki iz leta 2016 se je v zadnjem desetletju število katoličanov zmanjšalo za šest odstotkov. Vse manj je tudi duhovnikov. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo v povprečju na leto 50 novomašnikov, po letu 2006 v povprečju deset, lani so bili le še trije.

Religiologi že dolgo opozarjajo, da je Evropa edina celina, ki jo je – zaradi razsvetljenskih doktrin, postmodernega relativizma in zlasti v zadnjem času alternativnih načinov življenja – prežel proces sekularizacije, čeprav ta trditev ne velja enako za vse evropske države. Vzroki za sekularizacijo so torej globlji, med drugim duhovno-zgodovinski. To velja tudi za Slovenijo, čeprav jih Rode v nagovoru škofom vidi le v »trdovratnem sovraštvu do Cerkve in do vernikov, ki ga je pol stoletja podpihovala partija in se izraža zlasti v nekaterih medijih«. Tudi šola je po njegovem mnenju prispevala k »osipu« števila verujočih, saj »nadaljuje staro komunistično prakso, ki mlade vodi v ateizem, ko vero predstavlja kot nekaj, kar je preseženo, nekoristno in celo škodljivo za človeka«.

Morda se zato zdi kardinalu Rodetu Slovenija »čudna izjema«, ko jo primerja s tistimi (višegrajskimi) državami, ki »so se rešile komunizma« in zdaj (uspešno) izvajajo nekakšno »konservativno revolucijo«, s katero dobiva cerkev v njih vse pomembnejšo vlogo v družbi. Toda kardinal se ne zavzema le za to, da bi si cerkev zagotovila pomembnejši prostor v javni sferi. Prepričan je, da bi lahko pomagala osamljenim ljudem, kajti tisto, »kar človeka obsoja na samoto, je ateizem«. Kot primer je v nagovoru navedel podatke iz Velike Britanije, kjer naj bi bilo osamljenih devet milijonov ljudi. »Zato je pred kratkim britanska vlada ustanovila ministrstvo za osamljene. Lahko bi pozvala cerkev, naj bolje opravlja svoje poslanstvo,« pravi kardinal Rode.

Toda britanska družba, ki je z več kot 50 odstotki neverujočih res med najbolj sekulariziranimi v Evropi, se dobro zaveda, da za osamljenost, bolezen sodobne družbe, ni kriv ateizem, temveč – kot je v prispevku o novoustanovljenem ministrstvu zapisal Guardianov kolumnist Stewart Dakers – »kapitalska in tehnokratska elita, ki je zaradi svojih interesov povzročila razpad skupnosti in ustvarila to bolezen sodobnega časa«.