Vlada naj prevzame odgovornost za ponižujoče prakse in kršitve človekovih pravic

Kršitev zakona in zlorabe prava ministrstva za notranje zadeve v primeru Ahmada Šamija?

Ministrstvo za notranje zadeve je sprejelo vsebinsko in procesno sporno odločitev, da ima za deportacijo Ahmada Šamija na voljo dodatnih šest mesecev, za kar nima zakonske podlage, so v sporočilu za javnost zapisali pri Delovni skupini za azil. "Tako kot v primeru turških družin, Razzaka Jubayerja, številnih afganistanskih prosilcev za azil in tujcev zaprtih v Centru za tujce, gre za še eno v seriji pravno nevzdržnih odločitev, ki niso namenjene pravični rešitvi dotičnih primerov, ampak zavlačevanju postopkov, ter psihofizičnemu izčrpavanju in ustrahovanju oseb, z namenom, da sami odstopijo od postopkov ali zapustijo državo," so še zapisali in dodali, da so podobne zlorabe moči znane tudi državljanom in izbrisanim prebivalcem. "Ker gre za prakso, ki se je omenjene ustanove poslužujejo sistematično skozi daljše časovno obdobje, opozarjamo vlado, da naj prevzame odgovornost za kršitve človekovih pravic, ki se dogajajo v času njenega mandata," poudarjajo.

Prejšnji teden so zastopniki sirskega prosilca za mednarodno zaščito Ahmada Šamija obvestili ministrstvo za notranje zadeve republike Slovenije, da je pretekel šestmesečni rok iz prvega odstavka 29. člena Uredbe 604/2013/EU za njegovo izročitev Hrvaški, saj predaja ni bila izvršena v roku šestih mesecev od izvršljive sodne odločitve. Obenem so ministrstvo pozvali, da skladno z načelom hitrega odločanja v azilnih postopkih Ahmada Šamija čim prej obvesti o prevzemu pristojnosti in mu povrne pravice, ki mu gredo kot prosilcu za mednarodno zaščito. Na poziv je ministrstvo ta teden odgovorilo z dopisom, v katerem so Šamija obvestili, da njegove prošnje za azil ne bodo obravnavali. 

Gre za pravni nesmisel?

Pri tem se ministrstvo sklicuje na sodbo vrhovnega sodišča z dne 12. januarja letos, ki zadeva začasno odredbo v drugem postopku - to je postopku odločanja o prevzemu pristojnosti zaradi diskrecijske pravice države. "Ministrstvo v dopisu sicer priznava, da je šestmesečni rok začel teči z izvršljivo sodbo vrhovnega sodišča v t. i. Dublinskem postopku, vendar nato povsem neargumentirano navede, da je rok ponovno začel teči s pravnomočno odločitvijo v postopku ugotavljanja diskrecije," pojasnjujejo pri Delovni skupini za azil, kjer so prepričani, da gre za pravni nesmisel, saj po njihovem Dublinska uredba ne predvideva ponovnega teka roka za izvršitev dublinskega sklepa, Ministrstvo pa se pri svojem sklepanju celo sklicuje na povsem drug postopek. 

Da odredba iz enega postopka ne sme vplivati na izvršitev drugega, je v sodbi o začasni odredbi povedalo tudi vrhovno sodišče. "Ministrstvo je imelo 6 mesecev, da sprejme odločitev v drugih postopkih in izvrši predajo Hrvaški, a si je namesto tega preprosto izmislilo novo pravilo, odločitev pa podalo v obliki navadnega dopisa, v katerem ni g. Šamija niti poučilo o možnosti pritožbe. Gre torej za tako vsebinsko kot procesno sporno odločitev, na katero smo že podali pritožbo. O tem smo obvestili tudi pristojne organe v republiki Hrvaški," so še zapisali v sporočilu za javnost. 

"Tudi če Ministrstvo izda pravno nevzdržen sklep, se zaveda, da bo prosilec potreboval več let, preden bo uspel rešiti svojo zadevo na sodiščih."

Ker se na ministrstvu zagotovo zavedajo pravnega nesmisla te odločitve, pri Delovni skupini za azil sklepajo le, da gre za zlonamerno podaljševanje že tako predolgo trajajočega postopka, z namenom psihofizičnega izčrpavanja prosilca za azil. "V tem obdobju so Šamiju protipravno odvzeli pravico do bivanja v azilnem domu. Proces je preprost: tudi če ministrstvo izda pravno nevzdržen sklep, se zaveda, da bo prosilec potreboval več let, preden bo uspel rešiti svojo zadevo na sodiščih. Ministrstvo med postopkom razpolaga z neomejenimi sredstvi in časom, medtem ko prosilec v tem obdobju nima sredstev za preživetje, možnosti dela, šolanja in zdravstvene oskrbe, možnost združitve z družino pa se mu vztrajno izmika. Pri odločitvah ninistrstva torej ne gre samo za uporabo pravnih sredstev, ampak tudi uporabo moči države, ki pravna sredstva izrablja za izčrpavanja oseb, z namenom, da sami odstopijo od odprtih postopkov ali zapustijo državo," dodajajo.

V omenjeni skupini poudarjajo, da sicer nikakor ne gre za prakse, ki bi bile omejene zgolj na Ahmada Šamija. Podobno zlorabo pravnih postopkov so opazili tudi pri velikem številu prosilcev za mednarodno zaščito. "Javnost v Sloveniji je bila nedavno seznanjena s spornimi negativnimi odločitvami v primeru turških družin, za katere je povsem jasno, da vračanje v Turčijo ne pride v poštev. Podobne obravnave je bilo v zadnjih dveh letih deležnih več sto državljanov in državljank Afganistana. Na dan so prišle tudi novice o poskusih samomorov v Postojnskem Centru za tujce, kamor se po več mesecev zapira prosilce za azil in druge tujce, pogosto na podlagi pravno nevzdržnih odločitev. V javnosti pa te dni močno odmeva primer Razzaka Jubayerja, ki ga Republika Slovenija poskuša vrniti v Irak po več kot 40ih letih bivanja v Sloveniji. V vseh navedenih primerih pravna sredstva niso bila uporabljena z namenom pravičnega izvrševanja zakonskih določb, pač pa opravljajo funkcijo ustrahovanja, izčrpavanja in odvračanja ljudi," so zapisali.

Kje je odgovornost politike?

V sporočilu za javnost izpostavljajo, da pri vsem tem ni mogoče ohranjati vere v to, da živimo v pravni državi, saj se državne institucije poslužujejo zlonamernih interpretacij pravnih aktov, ki posledično vodijo v kršitve človekovih pravic. "Še posebej zaskrbljujoče je to, da gre za ustaljene prakse, ki jih v odsotnosti resne strategije na področju iregularnih migracij omenjene ustanove izvajajo sistematično skozi daljše časovno obdobje," so prepričani pri Delovni skupini za azil.

"Za kršitve človekovih pravic ter degradacijo pravnih in socialnih norm, ki jih čutijo tako tujci kot državljani, nedvomno odgovarja trenutna slovenska vlada. Ta ima vse pristojnosti, da ravna drugače - tako v posameznih primerih, kot tudi na sistemski ravni."

"Za kršitve človekovih pravic ter degradacijo pravnih in socialnih norm, ki jih čutijo tako tujci kot državljani, nedvomno odgovarja trenutna slovenska vlada. Ta ima vse pristojnosti, da ravna drugače - tako v posameznih primerih, kot tudi na sistemski ravni. Zato k obvestilu o trenutni pravni situaciji Ahmada Šamija, ki mu je predsednik vlade nedolgo nazaj priznaval izjemne dosežke za slovensko družbo, danes pa ob kršitvi njegovih osnovnih pravic molči, dodajamo še poziv vladi, da v skladu z mednarodnimi pravnimi akti nemudoma prevzame odgovornost za obravnavo njegove prošnje za azil," še dodajajo in vlado pozivajo, naj prevzame odgovornost za ponižujoče prakse in kršitve človekovih pravic, ki jih pod njenim mandatom izvajajo državne institucije, ter ukrepa s konkretnimi dejanji, ne le všečnimi besedami.