Umrl je Stephen Hawking

V 76. letu starosti je umrl sloviti britanski fizik Stephen Hawking, ki je bil priljubljen tudi zunaj področja znanosti, saj je veljal za popkulturno ikono

Znameniti britanski fizik Stephen Hawking je umrl v 76. letu starosti. Novico so davi sporočili njegovi otroci. "Globoko obžalujemo smrt našega dragega očeta. Bil je velik znanstvenik in izjemen človek, katerega delo bo živelo še mnoga leta," so sporočili Lucy, Robert in Tim Hawking. Hawkingova "hrabrost in vztrajnost, skupaj z britanskim umom in humorjem navdihovala ljudi po vsem svetu", poroča francoska tiskovna agencija AFP. Umrl je mirno na svojem domu v britanskem univerzitetnem mestu Cambridge.

Hawking se je rodil 8. januarja 1942 - na 300. obletnico smrti očeta moderne znanosti Galilea Galileija - v Oxfordu, kjer je na tamkajšnji univerzi tudi končal študij fizike. Iz kozmologije je doktoriral na univerzi Cambridge.

"Moj cilj je enostaven. Popolno razumevanje vesolja, zakaj je takšno kot je in zakaj sploh obstaja."

Eden najmlajših štipendistov najbolj prestižne britanske znanstvene ustanove, Kraljeve družbe (Royal Society) je postal, ko je bil star 32 let. Leta 1979 je postal profesor matematike na Univerzi Cambridge, kamor je prišel z univerze Oxford, da bi študiral teoretično astronomijo in kozmologijo.

V svetu je zaslovel s svojimi prispevki na področju kvantne gravitacije, posebno glede črnih lukenj, ter poljudnoznanstvenimi objavami, v katerih je objavljal svoje teorije o vesolju. Njegovo najbolj priljubljeno in prodajano delo je Kratka zgodovina časa iz leta 1988, svetovna uspešnica, s katero je dosegel svetovno slavo. Življenje je posvetil odkrivanju skrivnosti vesolja.

S svojima genialnostjo in pametjo si je pridobil privržence daleč onkraj sveta astrofizike in primerjave z Albertom Einsteinom in Isaacom Newtonom. Novico o njegovi smrti pa so objavili ob 139. obletnici rojstva Alberta Einsteina.

V svojih 20. letih je Hawking zbolel za amiotrofično lateralno sklerozo (ALS), redko neozdravljivo nevrodegenerativno bolezen, ki prizadene živčne celice v možganih in hrbtenjači, ki nadzirajo hotene gibe. Kljub napovedim, da bo živel le nekaj let, saj bolezen praviloma napreduje neustavljivo in hitro, je dočakal zavidljivo starost. Zaradi bolezni je bil sicer popolnoma nepokreten in prikovan na invalidski voziček. Kasneje je izgubil tudi sposobnost govora in je z okolico komuniciral samo prek računalniškega sintetizatorja glasu.

Pri delu se je osredotočal na združitev relativnosti - narave prostora in časa - in kvantne teorije - kako se obnašajo najmanjši delci - da bi pojasnil nastanek vesolja in njegovo delovanje. "Moj cilj je enostaven. Popolno razumevanje vesolja, zakaj je takšno kot je in zakaj sploh obstaja," je dejal.

Bil je tudi priljubljena osebnost popularne kulture, saj se je med drugim pojavil v filmu Zvezdne steze: Prihodnja generacija in animirani seriji Simpsonsonovi, njegov glas pa je bilo mogoče slišati tudi v skladbah Pink Floydov.

S svojima genialnostjo in pametjo si je pridobil privržence daleč onkraj sveta astrofizike in primerjave z Albertom Einsteinom in Isaacom Newtonom. Novico o njegovi smrti pa so objavili ob 139. obletnici rojstva Alberta Einsteina.

Po svetu se že odzivajo na njegovo smrt. Ameriški astrofizik Neil deGrasse Tyson je tvitnil, da je njegova smrt pustila intelektualni vakuum, ki pa ni prazen. Ameriška vesoljska agencija Nasa je na Twitterju objavila posnetek smejočega se Hawkinga, ko je v Kennedyjevem vesoljskem centru na Floridi lebdel v breztežnostnem stanju.

"Njegove teorije so odklenile vesolje možnosti, ki jih mi in svet raziskujemo. Leti še naprej kot Superman v mikrotežnostnem stanju, kot si rekel astronavtom na vesoljski postaji leta 2014," so ob tem zapisali.

Hawking ima tri otroke iz prvega zakona z Jane Wilde, s katero sta se poročila leta 1965. Njuna zveza je ovekovečena v filmu iz leta 2014 Teorija vsega. Ločila sta se po 25 letih zakona. Nato se je poročil s svojo nekdanjo medicinsko sestro Elaine Mason. Njun zakon je razpadel med obtožbami zlorab, ki pa jih je Hawking zanikal.

Odzival se je tudi na politično dogajanje. Tako je v zadnjih letih izražal nezadovoljstvo z izvolitvijo predsednika ZDA Donalda Trumpa in odločitvijo Velike Britanije za izstop iz EU. Zavrnil je tudi možnost življenja po smrti.

"Na možgane gledam kot na računalnik, ki bodo prenehali delovati, ko bodo njegovi deli izgubil moč. Ni ne nebes ne življenja po smrti za pokvarjene računalnike; to je pravljica za ljudi, ki se bojijo teme," je dejal leta 2011 v pogovoru za časnik Guardian.

C9vVz7j-zV4

uA8GdJJqz_s

u0eJRXOOikg