Igre na srečo

Restavracija Calypso (Perla)
Kidričeva 7, Nova Gorica
Tel.: 05 336 31 49
Ob igralniških naporih (ali čisto brez njih) se lahko krepčate od nedelje do četrtka od 19. do 24. ure, ob petkih in sobotah ter dan pred italijanskimi prazniki pa do 1. popolnočne ure.

Ambient:
ko se iz kričavega igralniškega živžava v preddverju umaknete za vrata Calypsa, sedite v prostorni, udobni in mirni restavraciji s težkimi prti, vrhunskim posodjem in nevpadljivo muziko

Napitki:
vinska karta je ena boljših, kar smo jih videli: široko zastavljena, pregledno urejena in glede na tip lokala in druge cene čisto zmerno maržirana

Dostopnost:
mi smo parkirišče našli kar pred hotelom, za gibalno ovirane ni nobenih zaprek

Fino:
karpačo grbe rezanci s tunom

Ne tako fino:
jagnječje zarebrnice crème brûlée

Porcija treh različnih hladnih predjedi je stala 15 (plus štiri ostrige 13,5), tople predjedi so 18, jagnječje zarebrnice 20, iberske pa 22 evrov.

»Rojen sem pod srečno zvezdo – kar mene glejte, kam bom polagal žetone!« je neformalni vodja odprave med parkiranjem konzumobila na Kidričevi ulici v Novi Gorici začel deliti navodila za obnašanje v igralnici Perla. Kamor se potem niti nismo odpravili – ker smo vestni gastronomski kaskaderji Mladininega bralstva, smo popolnoma zignorirali vso bleščavo Perlinega lobija in od vhoda premočrtno krenili v mirno, udobno zavetje restavracije Calypso. Tam nas je v oskrbo takoj vzela simpatična natakarica, ki je poskrbela za naše plašče, druge elemente udobne namestitve in predstavitveno debato o jedeh, ki so na voljo, vzporedno pa je njen kolega prinesel kozarec bjane in vzorno urejeno vinsko karto. Vse je bilo videti, kot da smo v Perli stavili na pravo karto, obetal se je odličen večer!

Resničnost je potem obete kar dolgo držala pri življenju: surove repke sladkih škampov so le rahlo posolili in položili na rezine zrelega manga; karpačo redko videne in pripravljane grbe je bil pripravljen s sezamovim oljem in nežno umamijasto solato iz alg wakame, v lastni rauhkamrici prekajen losos pa z ozeliščeno majonezo. Za dodaten kazinojski nek-se-vidi-raskoš efekt smo nekajkrat srebnili še v sladkasto, mehko meso ujeto esenco morja (beri ostrige) in z dobro prebujenim apetitom že pogledovali proti toplim predjedem. Da Perla (in z njo Calypso) bolj kot od nas živi od zahodnih sosedov, se je pokazalo na obeh poskušenih primo piattih: s testeninami in rižotami se tu ne igrajo, ampak jih pripravljajo natančno, z le nekaj izbranimi sestavinami in previdno odmerjeno domišljijo. V domače široke rezance so vmešali omako, pripravljeno iz svežega tuna, dva kosa tega pa so za dodatek še panirali in natančno ocvrli tako, da sta bila v notranjosti še sočna in rožnata. Rižota je bila kremasta, skuhana na zob, aromatsko pa nadgrajena s prijetno grenkljato cikorijo, ki jo je dopolnjevala na maslu opečena kapesanta. Vzorno, oboje!

Žal se je potem pokazalo, da so najboljše stvari že za nami. Domišljije je začelo zmanjkovati in zbranost pri izvedbi je močno popustila. Da oba glavna mesna krožnika opremiš z identičnim nizom dodatkov – pastinakov pire, brstični ohrovt & co. –, se za restavracijo, v kateri se kalijo tudi mladi kuharski reprezentantje, pač ne spodobi. Še manj se spodobi in je res škoda, da lepo očiščene in potrimane jagnječje zarebrnice prepečejo do stopnje žagaste žvečljivosti; pa tudi to, da je skorja na crème brûlée tako tankcena, da niti ne zahrusta, sodi bolj v poglavja poluspehov domačih kuharjev kot pa v diko in ponos ambicioznih zastavonoš naše turistične ponudbe. No, v pozitivnem kontekstu moramo ob koncu zagotovo omeniti še všečno kompleksnejšo sladico iz bele čokolade in pomarančnih derivatov; pa tudi to, da je k pretežno dobremu počutju precej pripomogla pozorna, komunikativna in profesionalna strežba. Pod črto pa še pro-tip: stavite na predjedi!