16. 3. 2018 | Mladina 11 | Politika
Varufakisov DiEM je postal »stranka«
Na evropskih volitvah bo nastopil s »prvo evropsko transnacionalno listo«
Grški finančni minister Janis Varufakis
© Profimedia
Na srečanju v Neaplju so predstavniki Gibanja za demokracijo v Evropi (DiEM 25) in njegovih partnerskih strank ter gibanj začeli snovati »prvo evropsko transnacionalno listo« za evropske volitve leta 2019. S srečanjem v Neaplju se je gibanje DiEM, ki sta ga leta 2015 ustanovila nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis in hrvaški filozof Srećko Horvat, da bi z njim povezala napredne sile v Evropi, ki si prizadevajo za njeno socialno preobrazbo »od spodaj navzgor« in demokratiziranje odločanja v politiki EU, prelevilo v političnega akterja.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
16. 3. 2018 | Mladina 11 | Politika
Grški finančni minister Janis Varufakis
© Profimedia
Na srečanju v Neaplju so predstavniki Gibanja za demokracijo v Evropi (DiEM 25) in njegovih partnerskih strank ter gibanj začeli snovati »prvo evropsko transnacionalno listo« za evropske volitve leta 2019. S srečanjem v Neaplju se je gibanje DiEM, ki sta ga leta 2015 ustanovila nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis in hrvaški filozof Srećko Horvat, da bi z njim povezala napredne sile v Evropi, ki si prizadevajo za njeno socialno preobrazbo »od spodaj navzgor« in demokratiziranje odločanja v politiki EU, prelevilo v političnega akterja.
DiEM v manifestu, sprejetem v soboto, ponuja dva sklopa reform EU: panevropski zeleni New Deal, v katerem se zavzema za preusmeritev vsaj 4,5 odstotka BDP EU v financiranje naprednih socialnih in ekoloških projektov in za oblikovanje evropske ustavodajne skupščine, v kateri bi do leta 2025 državljani EU sami pripravili novo evropsko ustavo.
DiEM na evropskih volitvah ne bo kandidiral v obliki klasične politične stranke, temveč kot volilno krilo z enotnim programom. Člani vseevropskega gibanja DiEM – bilo naj bi jih že 80 tisoč – so se za takšno organizacijsko novost odločili, da bi poslanci, izvoljeni iz njihovih vrst, ostali zvesti evropskemu projektu, ne pa – kot se navadno dogaja – svojega mandata v evropskem parlamentu posvetili »varovanju« interesov države članice, iz katere prihajajo. DiEM hoče takšne prakse preprečiti z vnaprejšnjim enotnim programom, zavezami k doslednemu udejanjanju tega programa in s transnacionalno listo, ki bo omogočala »kandidatom iz ene države članice EU kandidirati na volilni listi v drugih članicah. Kandidat iz Grčije bi se denimo lahko znašel na volilni listi v Nemčiji ali obratno,« je iz Neaplja pojasnil Srećko Horvat.
Po njegovem mnenju je oblikovanje transnacionalnih list na ravni EU, čeprav evropski parlament takšno obliko kandidatur zavrača, nujno, kajti v »razmerah razpadanja EU in umikanja za okope nacionalnih držav – poglejte samo primere Poljske, Madžarske in Avstrije – je odgovor na sedanjo krizo EU mogoč le na transnacionalni ravni, to pa pomeni povezovanje strank in akterjev v novo evropsko osvobodilno gibanje, ki vključuje osvobajanje od dolgov, meja, fašizma, ksenofobije, patriarhata, militarizacije itd.«.
Srečanja se je kot »opazovalec« v imenu slovenske stranke Levica udeležil Luka Mesec, po njegovem DiEM »kot transnacionalno levo evropsko gibanje brezidejni Evropi ponuja dober in jasen program«. V Evropski levici, politični skupini, ki ji pripada slovenska Levica, Mesec pogreša program za demokratično in socialno prenovo Evrope, kakršnega ponuja DiEM. Hkrati izraža skrb, da bo evropska levica na prihodnjih volitvah neenotna. »Čas pa od nas terja, da združimo sile in ponudimo demokratično-socialističen projekt za rešitev kriz, v katere so Evropo pahnili njen establišment in desni populisti.« Mesec pravi, da v Levici razprava o tem, s kom na evropske volitve, še poteka. Odprto puščajo tudi možnost, da bi njihovi kandidati nastopili na volilni listi s podporo Evropske levice in gibanja DiEM.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.