Če nismo Švica, bodimo Amerika

Na ministrstvu za notranje zadeve pripravljajo spremembe zakona o orožju. Potrebne naj bi bile zaradi vnosa evropskih smernic o nadzoru nad nabavo in posestjo orožja v slovenski pravni red. A ob kopici dobrih namer so se v delovnem predlogu znašle tudi določbe z vse prej kot nedolžnimi podtoni.

Javnost je zmotila napovedana sprememba 17. člena, s katero bi prosilci za orožni list kot upravičen razlog za posest orožja lahko navedli tudi »dokazilo o članstvu v nevladni organizaciji, ki deluje v javnem interesu na področju obrambe in policije«. Takšnih društev v Sloveniji ni veliko. Je pa med njimi Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), ki velja za neuradno frakcijo stranke SDS. Janez Janša je že leta 2016 pritiskal na državo z zahtevo po ustanovitvi rezervnega vojaškega sestava, v sklopu katerega bi država oborožila in opremila približno 25 tisoč »domoljubov«. Janšev predlog je takrat pogorel, ob nedavni predstavitvi načrtovane spremembe zakona o orožju so se pojavile bojazni, da bi nacionalisti do orožja prišli po drugi poti.

Stranka SDS je prek svojega glasila Demokracija stopila v bran takšni »rešitvi«. Z obrazložitvijo, da bi nošenje orožja omogočalo, da bi »žrtev, ki brani svoje življenje in svojo lastnino, lahko na napadalca streljala takoj, ko bi ga zaznala, kajti nihče, prav nihče nima pravice vstopiti na tujo posest brez dovoljenja lastnika. Ima pa lastnik vso pravico, da z vsemi sredstvi brani svojo lastnino.«

Janez J. Švajncer, upokojeni brigadir, direktor Vojnega muzeja Logatec, meni, da je sprememba, ki so jo pripravili na notranjem ministrstvu, »tako ohlapna, da omogoča oboroževanje vseh, ki jih bo oblast razglasila za tiste, ki pomagajo vojski ali policiji – ali pa se bodo za kaj takega razglasili sami, oblast pa bo to molče sprejela v vednost in kot dejstvo. Takšne težnje ima na Slovenskem ena sama organizacija. Njeni člani so že uniformirani, manjka jim samo še vojaško orožje.« Švajncer ima prav, druge organizacije takšnih teženj ne kažejo. Brigadir še meni, da je dokument diskriminiratoren do zasebnih muzejev, saj bi ti po njegovem morali plačevati za registracijo svojega orožja, javnim zavodom pa tega ni treba.

Po plazu kritik je ministrica Vesna Györkös Žnidar zatrdila, da gre pri omenjenem predlogu le za delovni osnutek, spornih členov naj ne bi bilo v končni različici predloga novega zakona. A že to, da so sploh bili, je pomenljivo.

Sicer pa Slovencem orožja ne manjka niti brez dodatnega oboroževanja. Konec lanskega leta je imelo skoraj 42 tisoč državljanov in državljank v lasti že več kot 133 tisoč kosov orožja. Polovica imetnikov orožnih listov je lovcev, nekaj manj kot šest tisoč ljudi pa ima orožje iz varnostnih razlogov. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je število oborožencev znatno naraslo v času begunske krize in intenzivnega strašenja z migranti; leta 2015 in 2016 je bilo na novo prijavljenih dobrih 15 tisoč kosov orožja.