Spomenik pohlepu

Vsakič, ko se že zazdi, da nas onesnaževanje javnega prostora z bizarnimi skulpturami sredi krožišč mineva in se bomo končno lahko začeli ukvarjati z odstranjevanjem vseh teh gigantskih harmonik, pletenk za vino in žogic za golf ..., nas kot strela z jasnega preseneti nova krožiščna skulptura.

Najnovejšo so v torek odkrili v Kranju, ki je doslej slovel po kipu pomanjšanega mamuta v krožišču na Kokrici. V bližini so namreč našli ostanke te izumrle živali. Nova skulptura je prostor dobila v mestnem središču in namesto zazrtosti v preteklost naj bi ponazarjala zazrtost v prihodnost: posvečena je uporabnim perspektivam tehnologije veriženja podatkovnih blokov (blockchain), torej tehnologiji, ki jo širša javnost šele spoznava in bi lahko pomembno prispevala k varovanju občutljivih podatkov. To bo pokazal čas, pri nas pa smo nenavadno pohiteli in ji že zdaj postavili spominsko znamenje, menda celo prvo na svetu.

Prva ugotovitev ob pogledu na kovinsko skulpturo, na velik krožni obod, sredi katerega leži (da, leži) črka B, je, da je presenetljivo nizka. V celoti jo je mogoče videti le iz ptičje perspektive, a prav ta razkrije, v čem je stvar: v resnici gre »le« za povečan kovanec, s katerim se promovira najbolj znana kriptovaluta, bitcoin. Kar je skrajno nenavadno. Že res, da tudi kriptovalute delujejo na podlagi tehnologije blockchain, a hkrati so denarne naložbe vanje izjemno tvegane, njihova vrednost se vsak dan spreminja navzgor in navzdol, poleg tega področja tudi nihče ne nadzira. Le zakaj bi torej spomenik tehnologiji blockchain, če je bilo tega res treba postaviti, likovno ponazorili s spornim bitcoinom? Pa ne menda zato, ker je to v resnici spomenik bitcoinu?

Pobudnika postavitve skulpture, uspešni kranjski podjetji 3fs in Bitstamp, seveda vztrajata, da gre za spomenik blockchainu. Ker pa je Bitstamp, ki zdaj deluje v Londonu, Luksemburgu in New Yorku, znana kriptomenjalnica, se bo vsaj ta težko ognil očitkom, da je s privoljenjem občine pravzaprav postavil spomenik samemu sebi. To ne bi bil prvi tak poskus pri nas, založba Mladinska knjiga je na spomenik pisatelju Borisu Pahorju, ki so ga lani postavili v ljubljanskem parku Tivoli, denimo odtisnila svoj logo in nazorno pokazala, kolikšne so težnje kapitala pri pobudah v »javno dobro«. Logotipi in oglasi sredi javnih krožišč so sicer prepovedani. Pa vendar, ali ni že tisti B odločen korak predaleč, celoten kovanec pa sploh?

In zakaj se je skulptura znašla v krožišču in ne kje drugje? Pobudniki so zapisali, da to konkretno krožišče simbolizira »decentraliziranost povezovanja, ki ne ponazarja le dostopa do ene točke, marveč zagotavlja prehod do izhodišč, ki posamezniku ponudijo več poti«. Ali krajše, to naj bi bila »povezovalna točka kranjskega ekosistema, kar simbolizira omreženost in povezljivost«. Kranj in Slovenija naj bi s skulpturo sporočala, da podpirata digitalizacijo in sodelovanje, pa tudi »napredno miselnost«.

A papir prenese vse, javni prostor pač ne. Kranjski primer je dokaz več, da bi morali posege v javni prostor prepustiti strokovnjakom za arhitekturo, krajinsko arhitekturo, urbanistiko in umetnost.