Ni prostora za starce

Povprečna slovenska bruto starostna pokojnina že od leta 2010 ne zadošča več za kritje povprečne oskrbnine v domu za starejše. A tako hudo, kot je zdaj, ni bilo še nikoli.

Sredi lanskega leta je vlada zvišala plače delavcem v zdravstveni negi, ni pa poskrbela, da bi domovi za starejše od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije dobili dodatna sredstva, s katerimi bi to zvišanje plač pokrili. Domovi so višji strošek za plače zdravstvenonegovalnega kadra prevalili na stanovalce domov oziroma njihove svojce. Če domovi tega ne bi bili storili, bi tvegali kolaps.

Treba je vedeti, da domovi denar za opravljanje dejavnosti črpajo iz dveh virov: 30 odstotkov jim ga priskrbi ZZZS, 70 odstotkov pa ga prinesejo oskrbnine, ki jih stanovalci domov navadno krijejo iz pokojnin, če so te prenizke, pa morajo razliko do polne oskrbnine doplačati svojci (oziroma občina). Oskrbnina stanovalcu krije stroške bivanja, hrane, postrežbe, pranja, čiščenja, amortizacije prostorov in opreme in strošek dnevnih dejavnosti. ZZZS stanovalcem krije le stroške zdravstvene nege, ki jim pripada iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Toda ker se je zaradi zvišanja plač minus na zdravstvenem delu povečal, so domovi zvišali oskrbnino. V praksi to pomeni, da stanovalci domov danes iz žepa na mesec v povprečju prispevajo skoraj 50 evrov za zdravstvene storitve, do katerih bi morali biti, saj so zavarovanci, upravičeni brez tega dodatnega plačila.

Seveda bi bilo najlažje s prstom pokazati na domove, češ da so preveč pogoltni, ali na državno zavarovalnico, češ da je preveč stiskaška. Toda pravi krivec je vladajoča politika.

Končna žrtev vsega tega prelivanja denarja in brskanja po napol prazni denarnici so starostniki. V praksi domovi za kritje plač delavcev v zdravstveni negi manjkajoča sredstva črpajo iz sredstev za amortizacijo prostorov, ki jih pridobijo z oskrbnino. Takšno ravnanje domov ni pošteno do prihodnje generacije. Večina slovenskih domov je stara vsaj 30 let ali več in so potrebni temeljite prenove, vlada pa je sredstva, ki jim jih namenja za investicijska vlaganja, v obdobju 2010–2016 zmanjšala za skoraj desetkrat, s 3,2 milijona na 344.925 evrov.