Informirani izločki

Kmalu po tem, ko človek zaužije kokain, se začne njegova presnova v jetrih. Telo se ga želi čim prej znebiti. Pretvori ga v različne presnovne produkte, med katerimi prevladuje benzoilekgonin. Ta se približno štiri ure po zaužitju začne izločati z urinom. Urin konča v kanalizaciji, kjer se pomeša z drugimi odpadnimi vodami in močno razredči. A sodobne laboratorijske naprave so tudi v tako razredčenem in onesnaženem vzorcu sposobne zaznati še tako majhne količine točno določene snovi. In iz količine benzoilekgonina v vzorcu odpadne vode iz kanalizacije je mogoče izračunati porabo kokaina na območju, ki uporablja kanalizacijsko omrežje. Ko odštejete tisti del kokaina, ki ga zakonito uporabljajo v zdravstvu, denimo za lokalno anestezijo, dobite dokaj hitro in zanesljivo oceno o obsegu rekreativne nezakonite uporabe. Enako lahko, če poznate presnovne produkte in njihovo obnašanje v kanalizaciji, storite tudi za druge vrste drog.

Najnovejša raziskava o prisotnosti ostankov prepovedanih drog v odpadnih vodah večjih evropskih mest za leto 2017, ki jo je v začetku meseca objavil Evropski center za nadzor drog in odvisnosti, zajema podatke o več kot 60 mestih v 23 evropskih državah. Med njimi je prvič tudi Ljubljana. Na podlagi analize vzorcev odpadne vode, ki so jih lani odvzeli na Centralni čistilni napravi Ljubljana, tik pred začetkom postopka čiščenja, so raziskovalci lahko izračunali, da je povprečna dnevna poraba kokaina znašala nekaj manj kot pol grama na tisoč prebivalcev. S tem smo se med evropskimi mesti, vključenimi v analizo, uvrstili na visoko enajsto mesto. Glede na prisotnost presnovnih produktov drugih prepovedanih drog v ljubljanskih odplakah smo denimo tudi trinajsti po priljubljenosti ekstazija (MDMA). Tako kot v drugih mestih je tudi v Ljubljani poraba drog narasla konec tedna.

Nova znanost

Analiza odpadnih voda ni nova disciplina. Upravljavci komunalne infrastrukture si že dolgo časa želijo vedeti, kaj priteče do čistilne naprave in kaj odteče iz nje. A te analize zajemajo predvsem podatke o osnovnih kemijskih parametrih, kot sta denimo slanost in pH, ne spuščajo pa se v podrobnosti vsake snovi, ki je prisotna v količinah na meji zaznavnega.

Pred približno 20 leti so znanstveniki začeli natančneje analizirati odpadno vodo, da bi preverili, kakšen je učinek ostankov zdravil, denimo antibiotikov, na okolje. Leta 2005 pa se je dr. Ettore Zuccato skupaj s sodelavci na milanskem Inštitutu za farmakologijo Maria Negrija odločil, da bi bilo treba analize razširiti tudi na ostanke prepovedanih drog. Kmalu so ugotovili, da so našli priročno orodje. Podatki, pridobljeni s pomočjo analize odpadnih voda, omogočajo spremljanje porabe nezakonitih drog tako rekoč v realnem času. Kot bi celotna skupnost oddala močno razredčen vzorec urina.

Razvila se je povsem nova znanstvena veja – epidemiologija odpadnih voda. Njen potencial so kmalu prepoznali tudi v Evropskem centru za nadzor drog, kjer so poskrbeli za poenotenje raziskovalne metodologije, ki omogoča primerjavo med različnimi deli Evrope. Prva raziskava v okviru projekta, imenovanega SCORE, je bila izvedena leta 2011, vključevala pa je 19 evropskih mest, nato pa so se vsako leto pridruževala nova.

Podatki, pridobljeni s pomočjo analize odpadnih voda, omogočajo spremljanje porabe nezakonitih drog tako rekoč v realnem času. Kot bi celotna skupnost oddala močno razredčen vzorec urina.

Tista mesta, ki so v raziskavo vključena že od začetka, imajo danes že na voljo podatke za več zaporednih let, iz česar lahko sklepajo, kakšni so trendi v uporabi prepovedanih drog. Podatki iz večine mest kažejo na povečevanje uporabe kokaina in ekstazija.

Epidemiologija odpadnih voda se kaže tudi kot obetavno orodje za spremljanje učinkov politike na področju drog. Dr. Daniel Burgard z Univerze Puget Sound v ameriški zvezni državi Washington že od leta 2013 zbira vzorce odpadnih voda iz Seattla in okoliških mest. Ugotoviti želi, kako je legalizacija marihuane za rekreativno rabo leta 2014 vplivala na porabo te droge in velikost črnega trga. »Za zdaj rezultati naše pilotne študije ne kažejo, da bi se poraba marihuane po legalizaciji bistveno povečala, čeprav prodaja pri zakonitih trgovcih strmo narašča. Predvidevamo in upamo, da so zakoniti nakupi zgolj nadomestili nakupe na črnem trgu.«

Raziskovalci želijo analizo odpadnih voda uporabiti tudi za spremljanje hitro spreminjajočega se področja novih psihoaktivnih drog, ki se na trgu pojavljajo hitreje, kot jih zakonodaja sploh lahko nadzoruje.

Etične dileme

Ena največjih prednosti analize odpadnih voda pred drugimi načini zbiranja informacij o uporabi prepovedanih drog je v tem, da znanstvenikom za tovrstno analizo ni treba pridobiti privolitve preiskovancev. Poskusni zajčki smo vsi skupaj, a so podatki temeljito »anonimizirani«.

Kljub temu pa obstajajo primeri, ko bi se lahko tovrstne raziskave znašle na spolzkih tleh. Tako kot je mogoče analizirati odpadne vode celotnega prebivalstva določenega mesta, je mogoče analizirati tudi odpadne vode mnogo manjšega območja, tudi zgolj ene stavbe, denimo bolnišnice, šole ali zapora. Tovrstni podatki pa so lahko hitro podlaga za senzacionalistično poročanje medijev in dodatno stigmatizacijo nekaterih družbenih skupin. Dodaten problem se pojavi, če izsledki takšnih raziskav sprožijo poostren nadzor nad preiskovano populacijo. Zapori denimo lahko na podlagi podatkov o visoki porabi drog povečajo raven nadzora in omejijo obiske. »Če takšni ukrepi povzročijo škodo preiskovancem, ki niso podali soglasja k raziskavi, potem bi lahko s tako raziskavo nehote kršili etične standarde,« opozarja etični kodeks za analizo odpadnih voda, ki je nastal pod okriljem Evropskega centra za nadzor drog.

O obnašanju nekaterih skupin prebivalstva pa lahko marsikaj povemo, ne da bi analizo omejili na ožje območje. Leta 2016 so raziskovalci z zagrebškega Inštituta Ruđerja Boškovića analizirali prisotnost ostankov prepovedanih drog v odpadnih vodah v Splitu. Za analizo so izbrali tri tedne v letu. Enega v novembru, zunaj turistične sezone, enega v avgustu, na vrhuncu turistične sezone, in enega v juliju, ko je na vrhuncu turistične sezone potekal še velik festival elektronske glasbe Ultra. V primerjavi z novembrom se je poraba kokaina v poletnem času podvojila, v času glasbenega festivala pa je poraba ekstazija poskočila za kar 30-krat.

Slovenski prispevek

Zasluge, da smo letos prvič dobili podatke o prisotnosti ostankov prepovedanih drog tudi za Ljubljano, gredo Institutu Jožef Stefan, ki se je lani vključil v projekt SCORE. Z ljubljanskim podjetjem Vodovod-Kanalizacija se je dogovoril za odvzemanje vzorcev odpadne vode, en teden vsak dan. Kot nam je pojasnila prof. dr. Ester Heath z Oddelka za znanosti o okolju, so vzorce poslali na analizo v tujino. V njihovem laboratoriju namreč še nimajo vpeljanih ustreznih analiznih metod.

V letošnjem letu bodo v raziskavo o prisotnosti ostankov prepovedanih drog poleg Ljubljane vključeni tudi Maribor ter Kamnik in Domžale, slednja dva imata skupno čistilno napravo.

Analiza odpadnih voda ima po njenih besedah več pomembnih prednosti pred uveljavljenimi načini zbiranja podatkov o uporabi prepovedanih drog. »Običajno tovrstne podatke pridobivamo iz podatkov o zasegih drog, družbenoznanstvenih študij, na podlagi toksikoloških podatkov in bolnišničnih zapisov – to so pogosto nepopolni, pristranski in nezanesljivi podatki.«

Epidemiologija odpadnih voda je po njenem mnenju nasploh izjemno obetavno področje raziskovanja. »Odpadna voda je pravzaprav zapis vsega, kar se dogaja v določenem sprejemnem območju. Ne gre samo za iskanje ostankov drog, temveč tudi drugih psihoaktivnih snovi, denimo pomirjeval, pa tudi alkohola in nikotina. Lahko analiziramo tudi izpostavljenost drugim okoljskim onesnaževalom. Možnosti so praktično neomejene.« Skratka, podatki nam lahko precej povedo o splošnem zdravstvenem stanju prebivalstva.

V letošnjem letu bodo v raziskavo poleg Ljubljane vključeni tudi Maribor ter Kamnik in Domžale, slednja dva imata skupno čistilno napravo. Odvzem vzorcev poteka prav ta teden. Tudi letos jih bodo analizirali v tujini. Na Institutu Jožef Stefan sicer upajo, da bodo še letos dobili državna sredstva za projekt, ki bi jim skupaj s partnerji omogočil, da bi v prihodnjih treh letih sami izvajali analize odpadnih voda v petih slovenskih mestih.