23. 3. 2018 | Mladina 12 | Družba
Sindikalni darvinizem
So solo akcije sindikatov le začasen zdrs ali trend, ki vodi v konec sindikalne solidarnosti?
Leta 2016 so bili sindikati še enotni
© Borut Krajnc
»Sindikati, še posebej sindikati javnega sektorja, so zapadli v ekonomistično logiko. Vsak se bori za ozke ekonomske (plačne) interese svoje baze,« opozarja sociolog dr. Miroslav Stanojević, vodilna avtoriteta na področju sindikatov pri nas. Namesto da bi se sindikati povezovali in sodelovali, se ločujejo in med seboj tekmujejo. Solidarnost se spreminja v konkurenčnost. To se je še posebej pokazalo v zadnjem času, ko so si sindikati javnega sektorja prizadevali za dvig plač svoji bazi. Solo akcijo so izvedli policisti, sledili so jim gasilci, pa zdravniki in na koncu še učitelji. Januarja je stavkalo šestnajst sindikatov javnega sektorja, tudi Visokošolski sindikat Slovenije, ki ga vodi dr. Marko Marinčič. Ta sindikat ima približno 800 članov s področja visokega šolstva. Nato je februarja stavkal Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz), ki ima 38.000 članov, pokriva pa vse ravni izobraževanja, od vrtcev do univerz. Javnost je bila zaradi teh ločenih akcij zmedena. Ni ji bilo razumljivo, zakaj visokošolski učitelji ne nastopajo skupaj z osnovnošolskimi in srednješolskimi učitelji in zakaj niso vsi člani enega sindikata. Kaj je povzročilo razkol med njimi? Zakaj je prišlo do tolikšne fragmentacije stavk in sindikalnih zahtev? Ali porast solo akcij pomeni, da stari rek »v slogi je moč« danes ni več učinkovit? Je v pogajanjih mogoče doseči več ločeno kot skupaj? Je v družbi, ki poveličuje konkurenčnost, lažje zmagovati s samostojnim kot pa s kolektivnim nastopom? Branimir Štrukelj, glavni tajnik sindikata Sviz, odkrito priznava, da je bila solo akcija njihovega sindikata zdrs od običajnega načina nastopanja. Še vedno je vnet zagovornik sindikalne solidarnosti in povezovanja.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.