30. 3. 2018 | Mladina 13 | Družba
Selfi s Titom
Za ureditev zelenice ob Titovem spomeniku 150 tisoč evrov
Prvonagrajeni predlog Špele Vučina predvideva postavitev fontane
© MO Velenje
Zadnja leta občine tekmujejo v gradnji čim bolj norih objektov, s katerimi naj bi privabile turiste in se zapisale v zgodovino. Nekatere gradijo megalomanske razgledne stolpe, druge pivske fontane, v mestni občini Velenje pa so se odločili, da bodo celovito uredili okolico Titovega spomenika.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
30. 3. 2018 | Mladina 13 | Družba
Prvonagrajeni predlog Špele Vučina predvideva postavitev fontane
© MO Velenje
Zadnja leta občine tekmujejo v gradnji čim bolj norih objektov, s katerimi naj bi privabile turiste in se zapisale v zgodovino. Nekatere gradijo megalomanske razgledne stolpe, druge pivske fontane, v mestni občini Velenje pa so se odločili, da bodo celovito uredili okolico Titovega spomenika.
V ta namen so v občinskem proračunu za letošnje in prihodnje leto rezervirali 150 tisoč evrov in izpeljali natečaj, na katerem so izmed šestih prispelih rešitev nagradili tri. Zmagovalna rešitev Špele Vučina iz Projektnega biroja Velenje predvideva postavitev fontane pred spomenikom. Ironija je, da je nekoč nedaleč od Titovega spomenika, na drugi strani velikega trga, že stala fontana oziroma bazen, a ga občina ni redno vzdrževala in ga je čez čas zaradi propadanja odstranila.
Kakšna bo končna podoba zelenice pred spomenikom, bo znano po izdelavi projektne dokumentacije, predvidoma pa naj bi šlo za kombinacijo prvin vseh treh nagrajenih rešitev, saj nobena posamezno žirije ni pretirano navdušila. Mestni upravi je bilo seveda od začetka jasno, da bi utegnila zamisel o ureditvi okolice spomenika zbuditi odpor dela javnosti. Nekdanji jugoslovanski predsednik Josip Broz - Tito je bil pač sporna osebnost, dodatno poveličevanje pokojnega voditelja se zdi nekaterim neokusno. Vendar na občini poudarjajo, da ne gre za dodatno slavljenje Tita, temveč za povečanje uporabne vrednosti javnega prostora v mestnem središču. »Z odpiranjem in dostopnostjo prostora ob spomeniku ter z dodajanjem funkcionalnosti temu prostoru se veličina, mogočnost, nedotakljivost, simbolni pomen spomenika pravzaprav zmanjšujejo,« so prepričani na občini. Čeprav se zavedajo, da Titova osebnost danes ni več enoznačno brezmadežna, ne vidijo razloga, da bi se zgodovine sramovali. »Danes Tita vidimo predvsem kot pomembno zgodovinsko osebnost, ki je močno zaznamovala preteklost našega mesta. Eden največjih slovenskih bronastih kipov je, kot je za kipe v svetu normalno, postal poleg spominskega znamenja tudi turistična znamenitost.«
Spomenik Titu so v Velenju postavili leta 1977. Njegov avtor, kipar Antun Augustinčić, je uporabil kopijo svoje umetnine iz leta 1947, ki je bila pred tem postavljena na več kot 20 mestih po vsej Jugoslaviji. Toda vsi do tedaj postavljeni kipi so bili dokaj majhni, kip v Velenju pa je ogromen. V vojaška oblačila odeto Titovo figuro so povečali na šest metrov, jo postavili na štiri metre visok podstavek in oboje umestili v parkovno ureditev, niso pa uredili dostopnih poti, kar je Tita oddaljilo od vsakodnevnega mestnega vrveža in ga naredilo simbolno nedostopnega. Ureditev zelenice je tako tudi poskus velenjske občine, da bi Tita naredila simbolno dostopnejšega.
Večina Velenjčanov Titov spomenik danes sprejema kot nekaj vsakdanjega, do njega so ravnodušni ali pa se iz njega norčujejo, bolj malo je takšnih, ki bi se nad kipom zgražali. Obiskovalci, zlasti mlajši, ob njem radi delajo selfije, kar je bila še dodatna spodbuda občini, da zelenico pred kipom uredi in morda postavi tudi kakšno klopco, kjer bodo lahko posedali tisti, ki jih spomenik ne moti.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.