Zgodba o žalitvah in premajhnem nabiralniku

Potrjena kazen

Janez Janša je pravnomočno izgubil sodno bitko z novinarko Televizije Slovenija Evgenijo Carl, ki jo je bil na Twitterju skupaj s kolegico Mojco Pašek Šetinc označil za »odsluženo prostitutko«. Višje sodišče v Celju je zavrnilo njegovo pritožbo na odločitev velenjskega okrajnega sodišča. Sodba, na podlagi katere ji bo moral plačati 6000 evrov odškodnine, je torej pravnomočna.

Janša se je na celjsko sodišče pritožil, ker naj ne bi bil imel osnovnih možnosti, da se pripravi in ustrezno odgovori na vloženo tožbo. Pri tem je navajal že tudi v drugih primerih uporabljene utemeljitve, da ni prejel pošte s sodišča, da bi se lahko pravočasno pripravil na tožbo. Zaradi tega naj bi bil zamudil zakonsko določeni 15-dnevni rok za odgovor, za postopek pa naj bi bil nato izvedel šele iz medijev.

Da bi zadeve razčistili, je sodni senat zaslišal vročevalca in poštarja, ki sta Janši skušala dostaviti dokumente. Janša se je namreč branil, da je bil v času, ko sta ga iskala doma, na dopustu, in da mu v nasprotju nista pustila tožbe v nabiralniku. Da je ta zadosti prostoren in priročen za sprejem tudi večjih pošiljk, sta pred sodiščem izpovedala oba, Janez Janša in njegova soproga Urška Bačovnik Janša. Predsednik SDS je zatrdil, da je do sedaj v njegov predalčnik šlo »še na stotine podobnih ovojnic oziroma kuvert«. Odgovornost za zamudo z odzivom na tožbo Carlove je tako želel prevaliti na vročevalca in poštarja, ki naj bi se bila iz neznanega razloga odločila, da mu dokumentov ne bosta pustila v nabiralniku.

Poštar je na sodišču povedal drugačno zgodbo. Že avgusta naj bi bil paket zaman skušal dostaviti na dom Janševih, a ker tam ni našel nikogar, je v nabiralnik vstavil le obvestilo o prispeli pošiljki. Kasneje je Janšo neuspešno iskal še uradni vročevalec, a menda ni mogel stlačiti pošte v prepoln nabiralnik, zato je vanj odvrgel obvestilo o vračilu dokumentov na sodišče. Pri tem je sodišče skušalo izvedeti, ali se jima je predalčnik zdel primerne velikosti za takšne pakete ali ne. Odgovora sta bila različna; poštar je presodil, da je »odprtina običajne velikosti, kot jo imajo drugi«, vročevalec pa je trdil, da je bil predalčnik »premajhen« za pošiljko.

Janša ju je prek odvetnika napadel z očitki o krivem pričanju in ju obtožil kaznivega dejanja ponarejanja uradnih listin, saj naj bi bila na obvestili napisala napačna datuma. Toda sodišče je presodilo, da ne verjame v zaroto lokalnega poštarja in vročevalca in da je Janša v preozkem nabiralniku moral imeti vsaj obvestilo o pošiljki. Zato je imel dovolj časa, da »bi pravočasno dvignil pisanje, zakaj tega ni mogel storiti, pa v svojem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni niti zatrjeval niti obrazložil«. Odločitev celjskega sodišča skoraj zagotovo pomeni, da bo s tožbo uspela tudi Mojca Pašek Šetinc, ki od Janše terja enako odškodnino kot Carlova.

Morda pa je večji udarec razkritje drobne podrobnosti, ki jo je moral predstaviti v pritožbi na sklep o odškodnini novinarki Carlovi. Prvi slovenski domoljub je izpovedal, da si je v času, ko ga je poštar iskal doma, na dopustu nabiral moči. Vendar ne med dolenjskimi griči, ne med starodavnimi alpskimi vršaci in ne ob slovenskem morju, za katero se tako vztrajno bori – pač pa na hrvaškem Pašmanu.

Slovenske novinarke javne televizije morajo torej na svoje stroške iskati zadoščenje, pri sosedih pa je drugače. Avstrijska ORF je tožila predsednika avstrijske skrajno desne svobodnjaške stranke, podkanclerja Heinza Christiana Stracheja, ko je ta v objavi na Facebooku pod sliko voditelja ORF Armina Wolfa zapisal, da »obstaja kraj, kjer laži postanejo novice«. Strani sta se poravnali zunaj sodišča, ko je Strache pred štirinajstimi dnevi privolil v javno opravičilo in plačilo odškodnine.