Interesi elit znotraj Zveze društev diabetikov ne bi smeli presegati potreb članov 

Po podatkih Zveze društev diabetikov, ki je dobila novega predsednika, je v Sloveniji že več kot 130.000 sladkornih bolnikov

V četrtek, 22. marca, je Zveza društev diabetikov Slovenije sklicala redno sejo. Na njej so med drugim člani izglasovali tudi predsednika in podpredsednika zveze, saj sta osebi, ki sta do tedaj zasedali omenjeni funkciji, odstopili. Kot zanimivost velja omeniti, da še do danes na spletni strani ni moč zaslediti ne izida volitev, ne napovednika dogodka. Še preden se posvetimo dogodku in nekaterim vprašljivim praksam Zveze društev diabetikov Slovenije, pa je pomembno, da na hitro orišemo strukturo in delovanje Zveze ter naslovimo vprašanje sladkorne bolezni.

Po podatkih Zveze društev diabetikov je v Sloveniji že več kot 130.000 sladkornih bolnikov. Od tega jih je 20.000 sladkornih bolnikov tipa 1, kjer telo preneha proizvajati inzulin. Ostali bolniki imajo torej sladkorno bolezen tipa 2, kjer telo ne proizvaja zadostne količine inzulina ali pa se celice na inzulin ne odzovejo. Inzulin je seveda nujen za naš organizem, saj prenaša glukozo oz. sladkor v celice. Sladkor je vir energije za telo, brez goriva pa tudi najboljši organizmi ne morejo delovati. V primeru, da je vrednost sladkorja v krvi previsoka in ne vstopa v celice se lahko čez čas pojavijo okvare na očeh, ledvicah in srcu. Sladkorne bolezni se ne more ozdraviti, vendar pa jo lahko bolniki 'obvladajo' in živijo povsem normalno življenje.

Skrb za zdravje je pomembna, zato so se sladkorni bolniki organizirali in začeli ustanavljati društva širom Slovenije. Zveza društev diabetikov Slovenije je luč sveta ugledala leta 1956 in danes združuje 39 društev v katerih je v letu 2017 bilo aktivnih 12.689 članov. Brez organiziranega delovanja ob vedno večjem številu sladkornih bolnikov ni mogoče povečati ozaveščenosti in vedenja o nevarnih ter hudih posledicah te kronične bolezni.

Zveza društev diabetikov Slovenije je luč sveta ugledala leta 1956 in danes združuje 39 društev v katerih je v letu 2017 bilo aktivnih 12.689 članov.

Zveza društev diabetikov Slovenije je humanitarna organizacija, katere temeljna naloga je ozaveščanje, informiranje in izobraževanje, tako članov, njihovih sorodnikov, kot tudi širše družbe, o bolezni in njenih možnih posledicah. Od leta 1994 je Zveza tudi članica Mednarodne diabetične federacije. Kot vsako društvo ima tudi Zveza društev diabetikov Slovenije razvejano organizacijsko strukturo, od izvršnega do nadzornega odbora, pa do delovnih teles, kot je npr. volilna komisija. Poleg predsednika in podpredsednika ima pomembno vlogo v društvu tudi sekretar, ki je po našem viru, ki želi ostati neimenovan, edina plačana funkcija v društvu.

Zveza se financira iz različnih virov, poglavitni finančni vir predstavlja dotacija Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO). Znaten del pogače pa prispeva tudi Ministrstvo za zdravje. Skupaj omenjena vira predstavljata 55 odstotkov prihodkov, ki jih je Zveza imela v letu 2017. V letu 2018 naj bi Zveza po informacijah anonimnega, a zanesljivega vira imela na voljo 330.000 evrov. Prihodki iz naslova oglasov ter s strani glavnega sponzorja se gibljejo v višini dohodka, ki ga letno nameni Ministrstvo (45.318,52 evra). Iz naslova članarin društev Zveza prejme zgolj pet odstotkov, tj. 12.886 evrov.

Med odhodki glavno breme predstavlja izdaja časopisa Sladkorna bolezen, ki letno izide v štirih izvodih ter je za člane brezplačna. Med programskimi odhodki je znatno financirano tekmovanje iz znanja v šolah ter seminar za mentorje. Na republiškem tekmovanju iz znanja o sladkorni bolezni letno sodeluje več kot 10.000 mladih. Med drugimi odhodki je največji delež namenjen za plače ter sejnine odborov, komisij in skupščin. V letu 2017 sta omenjena odhodka predstavljala 30 odstotkov vseh odhodkov, ki jih je imela Zveza. Preden se posvetimo volitvam predsednika in podpredsednika pa velja osvetliti še izdatek v višini 4.660 evrov in se nanaša na osveževanje spletne strani, a sodeč po ažurnosti spletne strani je omenjeni znesek vržen skozi okno.

Zveza se financira iz različnih virov, poglavitni finančni vir predstavlja dotacija Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Znaten del pogače pa prispeva tudi Ministrstvo za zdravje. Skupaj omenjena vira predstavljata 55 odstotkov prihodkov, ki jih je Zveza imela v letu 2017.

V zborniku, ki so ga v Zvezi društev diabetikov Slovenije izdali ob 60-letnici, torej leta 2016, navajajo, da je spletna stran zaživela leta 2001. Snovalci spletne strani so se tako želeli približati mladim ter obiskovalce spletne strani redno ažurirati z novostmi. No, slednje je danes težko trditi, saj še po približnu tednu dni na spletni strani Zveze ni moč najti novice, da je dne, 22. marca potekala redna skupščina, kjer so navzoči izvolili tudi novega predsednika in podpredsednika. V zborniku še lahko preberemo, da za vsebino, posodobitve in vzdrževanje spletne strani skrbi Špelca Rudolf, ki med drugim zaseda tudi mesto sekretarja, ter Bojan Petek. Na Facebook profilu Zveze pa občasno objavlja inforamcije o projektih Alojz Rudolf. Na tej točki pa se zgodba začne zapletati. Ob kliku na Facebook ikono, ki jo najdemo na vrhu spletne strani Zveze društev diabetikov Slovenije, nam brskalnik ne odpre novega zavihka, kjer nas pričaka profil Zveze, marveč nam odpre profil Alojza Rudolfa. Če parafraziramo Ludvika XIV., bi lahko dejali: Facebook, to sem jaz!

Vendar je Alojz Rudolf mnogo več kot le Facebook. V glasilu Zveze društev diabetikov Slovenije, Sladkorni bolnik, lahko zasledimo, da je Alojz Rudolf tudi član izdajateljskega sveta, na skupščini 22. marca pa je bil izvoljen na funkcijo podpredsednika društva. Funkcijo predsednika in podpredsednika volijo člani Zveze, torej društva. Število glasov, ki jih ima društvo je odvisno od števila članov, ki so plačali članarino. Kot že prej omenjeno, v letu 2017 je bilo 12.689 diabetikov včlanjenih v 39 društev. Društvo diabetikov Ljubljana in Maribor sta edina, ki sta na skupščini imela 4 glasove, saj imata vsaj tisoč članov. Skupno število glasov znaša 61, na skupščini na Srednji zdravstveni šoli v Ljubljani pa je nekaj društev manjkalo, tako, da je bilo oddanih 57 glasov v glasovanju za predsednika in podpredsednika.

V letu 2017 je bilo 12.689 diabetikov včlanjenih v 39 društev.

Za predsedniško mesto so se pomerili trije kandidati: Drago Plečko, Žiga Papež in Samo Fakin. S približno 70 odstotno podporo je slavil Fakin, ki se je v 'bitko' za predsedniški stolček vključil v zadnjem trenutku. S tem bo nasledil Petra Miklavčiča, ki je Zvezo vodil do sedaj, svojemu življenjepisu pa bo lahko dodal še funkcijo prvega med enakimi na področju sladkorne bolezni v Sloveniji. Vsekakor gre za strokovnjaka, saj je v preteklosti že vodil celjsko bolnišnico, Zavod za zdravstveno zavarovanje, od leta 2016 pa je predsednik uprave Thermane v Laškem. Thermana je eno od sedmih zdravilišč in hotelov, ki v letu 2018 nudi popust članom Zveze. Vseeno pa so njegovo preteklo delo zaznamovale tudi afere in kontroverznost, med drugim ga je afera eritropoetin leta 2002 odnesla z mesta direktorja v celjski bolnišnici, leta 2007 pa je kljub obtožnici o goljufiji v primeru eritropoetin zasedel mesto generalnega direktorja pri ZZZS. Kasneje je bil oproščen oz. so obtožnico umaknili, a vendarle, madež je ostal. Mesto podpredsednika pa je s podobnim odstotkom podpore, 38 glasov, zasedel Alojz Rudolf, ki ima že dolga leta skupaj z ženo, Špelco Rudolf glavno besedo pri delovanju Zveze. Njegov protikandidat Mirko Topolovec je zbral tretjino glasov.

Zveza društev diabetikov Slovenije letno priredi veliko število dogodkov, a so ti iz leta v leto podobni, lahko bi celo rekli, da deluje po načelu 'kopiraj-prilepi'. Med tovrstne dogodke lahko štejemo šolsko tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni, Merčunov pohod, športno-rekreativna srečanja diabetikov konec maja ter izhajanje revije Sladkorna bolezen. Vso ostalo delovanje je v domeni društev, ki so združena pod streho Zveze. Prav Zveza pa bi morala s svojim delovanjem in večjo finančno injekcijo dajati zgled društvom, saj se v informiranju družbe, združevanju ter promociji zdravega načina življenja skriva 'recept', da bi dosegli cilj, tj. obvladovanje sladkorne bolezni. 

Zveza lahko z bolj preglednim in demokratičnim delovanjem pozitivno vpliva na življenja bolnikov ter njihovih sorodnikov.

Zgodnje odkrivanje kroničnih nenalezljivih bolezni in zagotavljanje oskrbe bolnikov s korničnimi boleznimi, kamor spada tudi diabetes, je odvisno od vseh nas, ne zgolj od Zveze društev diabetikov ali Ministrstva za zdravje. Vsi lahko storimo več. Zveza lahko z bolj preglednim in demokratičnim delovanjem pozitivno vpliva na življenja bolnikov ter njihovih sorodnikov. Potrebe in želje članov društev bi bilo potrebno naslavljati, za bolnike in zainteresirane družbene skupine pa npr. prirejati izobraževanja in seminarje na temo obvladovanja sladkorne bolezni. Šolsko tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni bi lahko vključili v kurikulum, saj je prav izobraževanje ključno.

Demokratična reorganizacija društva ter večja transparentnost sta ključa do popolne vključenosti članov, saj naj bi bil namen Zveze društev diabetikov Slovenije delovanje v obče dobro, v dobro skupnosti in družbe. Interesi elit in vplivnih posameznikov znotraj Zveze pa ne bi smeli presegati potreb in želja članov. Ljudje na vodilnih položajih žal prevečkrat spregledajo potrebe članov, saj lahko imajo pri odločanju druga vodila in interese, kot večina, ki jih je na položaj izvolila. Zaradi občutka alienacije oz. izključenosti pa določene sladkorne bolnike ter posamezna društva odvrnejo od aktivnejšega delovanja. Apatičnost pa vodi v slabše zdravje, tako za bolnike, kot tudi za tiste, pri katerih se bolezen še ni razvila. Skupaj zmoremo več, saj kakor pravijo v Zvezi društev diabetikov Slovenije, ne le cilj, tudi pot je pomembna.