Vlado Miheljak: Vilna 2.O

Leta 1978 je bil v Londonu s konico dežnika v peto pičen bolgarski disident in pisatelj Georgij Markov. V konici je bila injekcijska igla, v kateri je bil smrtonosni ricin. Nikoli niso ugotovili, kdo je umor naročil in kdo izvršil. Obtožbe so seveda letele tudi na ruski KGB. Leta 2006 je po zastrupitvi s polonijem -210 (nekateri so trdili s talijem) v Londonu umrl nekdanji ruski vohun Litvinenko. Dokazov o storilcu in naročniku niso nikoli objavili. So pa javnost seznanjali, da naj bi to bila FSB, naslednica nekdanje sovjetske KGB. Sedaj se ponavlja nova oblika zastrupitve nekdanjega ruskega in britanskega vohuna Skripala in njegove hčere. To pot naj bi bil napad izveden z živčnim plinom, ki je bil razvit še v laboratorijih nekdanje Sovjetske zveze. Skripala sta po več kot mesecu dni še v angleški bolnišnici.

Ricin, polonij, živčni strup so vse proizvodi iz strogo varovanih razvojnih inštitutov iz obdobja hladne vojne. Takšne laboratorije so imeli in še imajo ne samo v Rusiji, ampak tudi v Britaniji, ZDA, Franciji in še kje. Vsi so pod državno kontrolo, dostop imajo varnostne službe, ki imajo tudi usposobljene sodelavce (tudi za izvedbo atentatov). Seveda so možne tudi razne druge zlorabe, saj se do sredstev lahko dokopljejo tudi kakšne podtalne organizacije. Izvajalce je skoraj nemogoče izslediti in vse ponikne v neznano in čas zabriše vse sledi. To je po navadi tudi v interesu držav glede na politične in gospodarske okoliščine.

Najbolj zanimivo je to, da so se navedeni atentati dogajali v državi, ki je skozi stoletja razvijala parlamentarni sistem. Že leta 1215 je nastal (v latinščini) dokument, ki nosi ime: »magna c(h) arta libertatum« in leta 1305 še pomembnejši: »habeas corpus«. Čeprav sta nastala v visokem srednjem veku, sta še danes poleg rimskega prava dokumenta, katerih načela upoštevajo še danes v državah, vladavinah prava.

Britanci so s sklepi svojega parlamenta v 18. in 19. stoletju večkrat kršili, spregledovali, »habeas corpus«. Zato ni nič kaj presenetljivo, da so ga kršili že večkrat tudi v našem stoletju, ni pa opravičljivo. Interes za to so imeli še drugi, kar velik del mednarodne skupnosti. Posledično je to rezultiralo v številnih žrtvah (samo v Iraku okoli milijon mrtvih) in v razrušenih, gospodarsko uničenih državah in še ni konec morije. Britanci so samo pomagali prižigati ogenjček, vodili so drugi, še z večjimi interesi. Nekdanji državni sekretar ZDA C. Powell je v OZN mahal z dokazi o kemičnem orožju v Iraku, potem se je pa izkazalo, da ga ni bilo. Zloraba z očitnimi lažmi! Leto in pol so številni svetovni politiki in mediji obtoževali Rusijo za vpletanje v ameriške volitve. Sedaj se pa bolj in bolj kaže, da sta to bili veliki računalniški firmi iz ZDA Facebook in Cambridge Analytica in to z ameriškimi denarci. Seveda je imela tudi Rusija prste zraven, saj je lahko vesela, če so tudi volitve v ZDA problematične.

Je pa mnogo hujše kot je napisal kolumnist dr. Miheljak. To je pokop vsakršnega pravnega reda! Z izjavami britanskih politikov (premierke in zunanjega ministra), da gre pri zastrupitvi Skripalovih za »verjetno« rusko dejanje, so VB z EU in z ZDA sprožili masovno histerijo z uvedbo novih sankcij proti Rusiji.

Slovenski politiki so imeli enkratno priložnost (še vedno), da bi svetu povedali, da nas ni zraven kadar gre za »verjetnost« in da spoštujemo veljavni mednarodni pravni red, kar se nanaša tudi na realizacijo odločbe mednarodne arbitraže o meji s Hrvaško. Nobena mednarodna pogodba ne more zavezati podpisnike, da se solidarizirajo z aktivnostmi, ki izhajajo iz verjetnostnih domnev. Pri tem ne more biti izvzeta ne EU in še manj Nato.

Izjave, ki sta jih dajala predsednik države in predsednik komisije DZ za mednarodne odnose, so milo rečeno znak neke politizacije, ki je skregana z osnovno poštenostjo in verodostojnostjo.