Proteus kamionus

Nedavna naznanitev, da se bodo slovenski znanstveniki v sodelovanju s Kitajci lotili določanja genskega zapisa človeške ribice, se časovno ujema z 250. obletnico prvega znanstvenega opisa te živalce; takrat je dobila tudi latinsko ime Proteus anguinus. Znašla se je namreč v knjigi o avstrijskih plazilcih, ki je leta 1768 izšla na Dunaju.

Primerek, ki ga je imel v tej knjigi priložnost opisati Joseph Nicolaus Laurenti (o njem ni znanega nič, verjetno gre za psevdonim), pa glede na zgodovinske vire najverjetneje ni izviral z območja okoli Postojne, ki ga danes najpogosteje povezujemo s človeško ribico. Izhajal naj bi bil iz Virskega studenca pri Stični na Dolenjskem. Tamkajšnji izvir še danes ob deževju sem ter tja naplavi kakšno živalco. Izvir je zaščitena naravna vrednota državnega pomena, skupaj z okoliškim območjem spada pod Naturo 2000.

Leži v bližini kraja Vir pri Stični. Eden ob bližnjih sosedov pa si je že pred leti manj kot sto metrov stran ob hiši na črno uredil parkirišče za tovornjake, ki se ga je nato odločil legalizirati. In Agencija za okolje mu je za to celo podelila okoljevarstveno soglasje. »Čeprav parkirišče leži le nekaj metrov nad rovi s človeškimi ribicami, na območju Nature 2000, ARSO ni našel škodljivih vplivov, odcedno vodo pa naj graditelj spelje kar v ponikovalnico,« je ogorčen Gregor Aljančič, vodja jamskega laboratorija Tular v Kranju.

Zadeva je še toliko občutljivejša, ker vse kaže, da je populacija človeških ribic z območja Stične edinstvena. »Od drugih dolenjskih populacij je verjetno ločena že kaka dva milijona let ali več,« pravi dr. Peter Trontelj z ljubljanske biotehniške fakultete. »Naše genetske in širše biološke raziskave kažejo, da gre morda celo za povsem ločeno vrsto. Pridobivanje znanstvenih dokazov v podporo tej hipotezi je v zaključni fazi.«

Zato se mu zdi dogajanje v zvezi s parkiriščem še toliko spornejše. »Na črno in mimo vseh določb in predpisov postavljeno parkirišče za težke tovornjake, priklopnike in cisterne z neznanimi tovori je absolutno nezdružljivo z neposredno bližino življenjskega prostora ogroženega vodnega vretenčarja, vrhu vsega morda celo enega najredkejših na svetu.«

Glede na veljavno naravovarstveno soglasje je na parkirišču dovoljeno parkirati vozila, ki niso težja od 3,5 tone. Vendar bližnji sosedje opozarjajo, da se lastnik te omejitve ne drži. Sodeč po fotografskih dokazih imajo prav. O tem so se na lastne oči nedavno prepričali tudi predstavniki Zavoda za varstvo narave. »S trenutnim delovanjem neustrezno urejenega parkirišča obstaja velika možnost izlitja nevarnih snovi in pronicanja v podzemno vodo, kar bi imelo uničujoč vpliv na populacijo človeške ribice Virskega studenca.« Zato so se odločili ukrepati. V torek so podali prijavo na okoljsko inšpekcijo. »Zaradi več kršitev inšpekcijskega postopka in z upoštevanjem načela previdnosti zahtevamo prepoved delovanja parkirišča za tovorna vozila.«